Mikro izobraževanje novih učiteljskih kadrov
V začetku meseca je Slovenija dobila že četrto Janševo vlado, ki je v koalicijski pogodbi prek sedaj ponovno združenega Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino napovedala korenite spremembe v slovenskem izobraževalnem sistemu. A pobuda za današnjo oddajo začuda ne izvira iz napovedi koalicije, ampak iz bežnega komentarja nove državne sekretarke na tem ministrstvu, Mojce Škrinjar. Ta je prejšnji teden v oddaji V središču: Konec šole, začetek sprememb na portalu Info360 komentirala tudi kadrovsko stisko v šolstvu. Pri tem se je spomnila na čase svojega ravnateljevanja v devetdesetih, ko so kadrovsko stisko šole reševale z zaposlovanjem tehničnih kadrov takrat propadlih podjetij. Naše zanimanje je vzbudila njena naslednja izjava, v kateri je dejala, da računa, da, citiramo: »bi s sistemom mikrodokazil, teh manjših izobraževanj, ti ljudje pridobili vsaj nekaj kompetenc, da bi lahko poučevali v šoli«. Konec citata. Kot kaže, takšnega osnovnega izobraževanja učiteljev z mikrodokazili slovenska pedagoško-andragoška stroka namreč ne podpira.
Začnimo z nekaj osnovnimi dejstvi glede učiteljskega poklica. Ta je v Sloveniji reguliran: od kandidatov za pedagoški poklic zahteva ustrezno magistrsko strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo. Obe lahko učitelji pridobijo že tekom študija na pedagoških magistrskih študijskih programih. Tisti kandidati, ki so magisterij v svoji stroki pridobili na nepedagoškem področju, pa imajo možnost vpisa na enoletne programe Pedagoško-andragoškega izobraževanja, krajše PAI, kjer pridobijo še pedagoške veščine.
Za oceno, koliko učiteljev in učiteljic je v slovenskem šolstvu trenutno že zaposlenih brez izpolnjenega pogoja pedagoško-andragoške izobrazbe, smo se obrnile na predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojco Mihelič, katere mandat se bo sicer iztekel s koncem meseca.
Mihelič smo vprašale še, s kakšnimi izzivi se soočajo učitelji, ki pedagoške izobrazbe niso bili deležni.
Kot smo poročale že lani, so se kljub temu na takrat še ločenem Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nove kadre v šolstvo odločili privabljati tudi z mikrodokazili. Lanskega junija je bil tako na pobudo ministrstva sprejet predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je uvedel možnost pridobitve pedagoško-andragoške izobrazbe z mikrodokazili.
V Sloveniji že obstaja sistem dodatnega izobraževanja za tiste, ki bi se radi prekvalificirali za delo v šolstvu, z omenjenimi programi PAI. Te ponujajo vse tri slovenske pedagoške fakultete in obe filozofski fakulteti. Obsegajo 60 kreditnih točk po ECTS, torej ustrezajo obremenitvi enega letnika študija. Programi se po fakultetah sicer nekoliko razlikujejo v predmetniku in načinu ter trajanju izvedbe. Vsi pa zaradi svoje zasnove v obliki enoletnega študijskega programa predstavljajo zaključeno celoto, ki naj bi opremila kandidata ali kandidatko za delo v šolstvu.
Prav zaradi tega je ob uvedbi predloga mikrodokazil univerzitetna pedagoška stroka podala široko kiritko zakonske spremembe. Soglasno so predstavniki pedagoško-andragoške stroke svoje nestrinjanje z uvedeno spremembo izrazili tudi na tradicionalnih Pedagoško-andragoških dnevih, ki so letošnjega januarja potekali na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od prejšnjega vodstva ministrstva naj bi takrat prejeli zagotovila, da zakonodaja takšno pot omogoča, a je ne zapoveduje. Verjetno ravno zaradi kritik stroke na ministrstvu namreč niso sprejeli dodatnih aktov, ki bi definirali zahteve za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe z veriženjem mikrodokazil, in s tem te zakonske možnosti niso omogočili v praksi.
S vprašanjem o tem, ali se je od takrat stališče visokošolske pedagoške stroke spremenilo, smo se obrnile na relevantne visokošolske zavode. Več pove dekanja ljubljanske Pedagoške fakultete Karmen Pižorn.
Tudi ostali visokošolski zavodi so potrdili, da njihova stališča do takšnega sistema veriženja pedagoških mikrodokazil ostajajo nespremenjena. Na Univerzi v Mariboru so dodali, da, citiramo: »Gre za kompetence, ki se razvijajo postopno, skozi sistematičen in celovit izobraževalni proces. Pedagoško-andragoške kompetence zato niso skupek posameznih nepovezanih mikroznanj.« Konec citata.
Na Univerzi na Primorskem so dodali da, citiramo: »Tudi mednarodne raziskave nakazujejo, da vsi učitelji – tudi že zaposleni, izkazujejo potrebo ravno po pedagoškem znanju.« Konec citata. Na ljubljanski Filozofski fakulteti pa menijo, da trenutni program PAI predstavlja še minimalni dopusten »programski standard« takšnih izobraževanj, ter da je bilo, citiramo: »jasno poudarjeno, da z mikrodokazili ni mogoče nadomestiti visokošolskih študijskih programov, kar velja tako za programe, s katerimi se pridobiva izobrazba, kot tudi za programe, s katerimi se izobrazba izpopolnjuje, kamor sodi pedagoško-andragoška izobrazba«. Konec citata.
S vprašanji glede konkretnih načrtov o uvajanju mikrodokazil za učitelje brez pedagoško-andragoške izobrazbe smo se obrnile tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, kjer pa nam odgovorov do zaključka redakcije niso posredovali, zato jih bomo po prejemu objavile pod oddajo na spletu.
Za mnenje o trenutnih in predlaganih možnostih dodatnega izobraževanja učiteljev brez pedagoške izobrazbe smo vprašali tudi predsednico združenja ravnateljev Mihelič.
Možna interpretacija izjave Škrinjar o mikrodokazilih je tudi, da bi ta omogočila pridobitev osnovnih pedagoških znanj učiteljem brez ustrezne pedagoške izobrazbe, a ne bi predstavljala poti do pridobitve formalne pedagoško-andragoške izobrazbe, ki je pogoj za zaposlitev za nedoločen čas. Zato nas je najprej zanimalo, kako je danes z dodatnim izobraževanjem učiteljev brez ustrezne izobrazbe. Več pove Mihelič.
Edina slovenska fakulteta, ki trenutno ponuja mikrodokazila na pedagoškem področju, je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, krajše UP PEF. Od tam so nam v odgovoru na naša vprašanja sporočili da, citiramo: »učitelji z mikrodokazili pridobijo znanja, ki si jih sami izberejo in za katere menijo, da bi lahko pomembno izboljšala njihovo poučevanje«. Konec citata. Glede osnovnega izobraževanja učiteljev z mikrodokazili pa so zapisali da, citiramo: »Strokovnjaki na UP PEF pravijo, da vse raziskave kažejo, da krajša usposabljanja, vsaj na področju profesionalnega usposabljanja učiteljev, niso učinkovita toliko kot bi želeli in pričakovali.« Konec citata.
Tudi hiter pregled naslovov in predmetnikov pedagoških mikrodokazil na primorski univerzi nam da vedeti, da ta niso namenjena osnovnemu izobraževanju učiteljev in učiteljic, ampak kariernemu razvoju že zaposlenih pedagoških delavcev. Tako bi ideja Škrinjar terjala razvoj novih mikrodokazil, ki bi vsebovala osnovna pedagoško-andragoška znanja. A vse fakultete in univerze, ki smo jih kontaktirale med pripravo oddaje, so nam v odgovorih zagotovile, da o uvajanju takšnih mikrodokazil še niso razmišljale, glede na njihova izražena stališča pa lahko sklepamo, da tudi dolgoročno njihovemu uvajanju ne bodo naklonjene.
Pižorn smo vprašale, kakšno je mnenje ljubljanske Pedagoške fakultete o uvajanju takšnih mikrodokazil.
V nadaljevanju je glede tega, ali so razmišljali o uvedbi takšnih mikrodokazil, Pižorn dodala še:
Na Univerzi v Mariboru so nam odgovorili, da do takšnih rešitev pristopajo previdno in zadržano. Zapisali so, da lahko mikrodokazila pomembno prispevajo k razvijanju specifičnih znanj in kompetenc, ki jih že usposobljeni učitelji potrebujejo pri svojem delu, ko se soočajo z aktualnimi temami. So pa poudarili, da je treba jasno ločiti med pridobivanjem dodatnih kompetenc in usposabljanjem za opravljanje učiteljskega poklica, saj menijo, citiramo: »Tudi če bi posameznik opravil več različnih mikrodokazil s področja pedagogike, psihologije ali didaktike, to samo po sebi še ne bi pomenilo, da je pridobil kompetence za samostojno poučevanje.« Konec citata.
Seveda pa sistem zaradi splošne kadrovske stiske kljub temu terja nekatere razmisleke in prilagoditve. Primer izobraževanja novih učiteljskih kadrov, ki bi v prihodnje lahko zaživel v praksi, je podala Mihelič.
Mihelič zaključi z upanjem za večje družbene spremembe.
Novo vodstvo izobraževalnega ministrstva torej v javnosti že opleta z idejami, ki so v strokovni javnosti že doživele in še doživljajo pretežno kritične odzive. Ali bo ministrstvo v primeru mikrodokazil bolj dovzetno za kritiko, kot doslej ostala vladna koalicija, in ali bo kritika odločevalce prepričala v spremembo mnenja, pa bomo videli v prihodnje.
Odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino iz dne 26. 6. 2026.
Področje mikrodokazil ureja Zakon o visokem šolstvu. Sprememba 100. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja možnost pridobitve pedagoško-andragoške oziroma specialno-pedagoške izobrazbe po krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila predvideva zgolj v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Trenutno takšna možnost na izvedbenem nivoju ne obstaja. Širše umeščanje mikrodokazil v slovenski izobraževalni sistem bo v prihodnosti zagotovo predmet strokovnih razprav, v katerih bodo sodelovali relevantni deležniki. Šele na tej podlagi bo možna tudi implementacija konkretnih rešitev.
Dodaj komentar
Komentiraj