Kaj pa romski otroci v osnovnih šolah?
V petek je na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje potekalo tretje srečanje z ravnatelji jugovzhodnih slovenskih osnovnih šol na temo vključevanja romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje. Srečanja sta se poleg ravnateljev udeležila varuhinja človekovih pravic Simona Bavdek in minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. V današnji oddaji bomo govorile o vsebinah sestankov in o tako imenovanih dobrih in slabih praksah na področju vključevanja romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje. O tem smo se pogovarjale s predstavnikom ministrstva, varuhinjo človekovih pravic, aktivistko in stroko.
Integracija romskih otrok v šolstvo je po moralni paniki, porastu rasističnega diskurza in represivne zakonodaje po uboju Aleša Šutarja v javnosti ponovno postala relevantna tema. Integracija v šolstvu namreč ne obstaja v vakuumu. Varuhinja človekovih pravic je za današnjo oddajo pojasnila, da je dostop do izobraževanja tesno povezan z bivalnimi razmerami. Citiramo: »Pomanjkanje elektrike, pitne vode, ustrezne sanitarne ureditve in tehnologije neposredno vpliva na možnosti otrok za enakovredno sodelovanje v izobraževanju. Zato brez reševanja širših življenjskih pogojev ni mogoče pričakovati bistvenega napredka niti na področju šolanja.«
Več o sestankih z ravnatelji na ministrstvu in obravnavanih temah nam pove predstavnik ministrstva Rado Kostrevc, direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.
Ravnateljem šol je ministrstvo pripravilo mapo gradiv. Mapa je vsebovala ankete o tako imenovanih dobrih in slabih praksah na področju vključevanja romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje ter smernice o tem, kdaj je treba klicati center za socialno delo ali policijo. Zraven so bili priloženi še zakoni relevantnih področij. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pred sestanki izbralo dve šoli s tako imenovanimi dobrimi praksami na področju vključevanja romskih otrok v šolstvo. Kostrevc nam pove več o praksah, ki jih izbrani šoli izvajata.
Kostrevc nam razloži, kaj je ministrstvo v praksi ocenilo kot dober način vključevanja romskih otrok v pouk osnovnih šol.
V kontekstu dobre prakse umivanja rok je dobro omeniti tudi, da osnovna ideja ni nova. Kot za našo oddajo pojasni Tatjana Avsec, ki se je pred leti s tematiko ukvarjala kot aktivistka, je že desetletja prisotno stereotipno prepričanje, da so romski otroci umazani, zaradi česar se jih sovrstniki nemalokrat nočejo dotikati. Integracija romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje je bila včasih še bolj problematična, kot je danes. Slovenija je pred tridesetimi leti uporabljala način segregacije in kasnejše integracije. To pomeni, da so bili ti otroci prvi dve leti pri pouku ločeni od ostalih otrok, v tretjem razredu pa se je pouk začel izvajati skupno.
O težavah, s katerimi so se romski otroci srečevali že takrat, nam pove Avsec.
Špela Razpotnik, docentka na ljubljanski pedagoški fakulteti, specializirana na področju socialne izključenosti in vključevanja, je za našo oddajo povedala, v kakšno smer naj bi delovale šole za izboljšanje integracije, citiramo:
»Vselej se sprašujemo, kako naj se manjšine prilagodijo šoli, pravo vprašanje pa je, kako bi se lahko šola prilagodila tem skupnostim, družinam, otrokom. To pomeni, da morajo šole razmišljati in delovati tudi onkraj svojih ograj, kar pa je zaradi preobilice dela in birokratske obremenjenosti, pa tudi raznih formalnih omejitev in pa usmerjenosti zgolj v storilnostno sfero, zelo redko mogoče. Šole, ki delujejo v dialogu in sozvočju z drugimi deležniki skupnosti, edino lahko usmerjajo tok v bolj vključujočo smer. To pomeni, da morajo biti odprte za potrebe družin ter skupnosti in njihovih specifik in skupaj z njimi iskati za otroke, ki niso dobro vključeni, boljše rešitve.«
Tudi Avsec predlaga drugačne prakse za boljšo integracijo romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje, s katerimi bi šole in učiteljski kadri lahko stopili nasproti romskim otrokom.
Novembra lani je bil sprejet tako imenovani Šutarjev zakon. Represiven zakon povzroča le še večje družbene razlike in težave z integracijo romske skupnosti. Varuhinja človekovih pravic nam je o posledicah Šutarjevega zakona, ki se nanašajo na integracijo romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje, napisala, citiramo:
»Ob tem prav tako ni zaznati, da bi tako imenovani Šutarjev zakon prinesel bistven napredek. Varuh meni, da je pomembno vzpostaviti celovit pristop, ki bo prinašal pozitivne učinke na dolgi rok. V tem kontekstu Varuh opozarja na omejitve sankcijskega pristopa. Pri novejših ukrepih, ki socialne prejemke povezujejo z rednim obiskovanjem obvezne osnovne šole, poudarja, da lahko ti ukrepi nesorazmerno prizadenejo otroke iz marginaliziranih okolij ter da naslavljajo predvsem posledice, ne pa strukturnih vzrokov izključenosti, kot so neustrezne bivalne razmere, nizka vključenost v predšolsko vzgojo, socialno-ekonomski položaj družin, omejeno ali oteženo sodelovanje med starši in institucijami, pogosto tudi zaradi nezaupanja ali komunikacijskih ovir, pomanjkanje dolgoročnih perspektiv, širša socialna izključenost in marginalizacija skupnosti ter posebni dejavniki, ki vplivajo na deklice, kot so tradicionalne vloge in zgodnje prevzemanje družinskih odgovornosti.«
Vpliv Šutarjevega zakona komentira tudi Avsec.
Sistemski ukrepi, ki bi romskim otrokom omogočali boljšo integracijo v osnovnošolsko izobraževanje, so seveda nujni. Avsec meni, da je največja ovira nestrpnost ostale populacije.
Razpotnik za konec poudarja, da je šolstvo, kot ga dojemamo danes, glavna sistemska okoliščina, ki otežuje integracijo romskih otrok, citiramo: »Zaradi svoje vloge šola ustvarja prostor, kjer se poglablja prepad med zmagovalci – temi, ki se jim obeta akademski uspeh in posledično napredovanje po družbeni lestvici tudi s pomočjo izobraževanja oziroma certifikatov, ki jih to omogoča – in poraženci, tistimi, ki morajo za dosego ciljev – npr. materialnega blagostanja – iskati druga, pogosto nelegitimna sredstva, saj so jim legitimne poti že v štartu zaprte.« Ob tem dodaja, da težava izhaja že iz izobraževanja bodočih pedagoških delavk, saj opaža, da je premalo poudarka na vsebinah občutljivosti za razrednost, medkulturnost in druge okoliščine in posebnosti.
S pisanjem oddaje se je integrirala vajenka Laura pod mentorstvom Nike G.
Dodaj komentar
Komentiraj