Čigava hrana, podeželje in naravni viri?
30. junija, dve uri pred zaključkom razpisa Naša hrana, podeželje in naravni viri, je bilo na spletni strani nacionalne agencije za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji, v nadaljevanju ARIS, moč zaslediti vest o njegovem preklicu.
Razpis, vreden 3,5 milijona evrov, bi sofinancirala Ministrstvo za kmetijstvo in ARIS. Temeljil je na strateških ciljih, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva iz leta 2021. Obsegal je 20 raziskovalnih tem v podporo in razvoj kmetijske politike na posameznih področjih javnega interesa. Nanj so se prijavile raziskovalke z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani s sedmimi projekti in z ljubljanske Veterinarske fakultete s tremi projekti. Z Univerze v Mariboru so se prijavile raziskovalke s Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za kmetijststvo in biosistemske vede in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, s skupno tremi projekti, znotraj katerih je bilo predvidenih 10 raziskovalnih skupin. Obe univerzi bi sodelovali tudi z drugimi raziskovalnimi organizacijami.
Razpis je preklical minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Njegovim razlogom prisluhnimo v izjavi z novinarske konference, ki jo je ministrstvo organiziralo 3. julija.
Kot smo lahko slišale, je minister Cigler Kralj projekt odpoklical na lastno pest z utemeljitvijo, da prijavljene teme ne odražajo potreb kmetijske stroke, čeprav se je na razpis prijavila ravno ta stroka. Kljub ministrovi obljubi o čim hitrejši ponovni objavi razpisa smo od Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru izvedele, da en mesec po preklicu projekta od ministrstva niso dobile nobene informacije.
Spomnimo še, da je razpis temeljil na strateških usmeritvah iz leta 2021, ki jih je potrdil takratni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek iz vrst Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Leta 2022 je prestopil v Novo Slovenijo, stranko sedanjega ministra za kmetijstvo, kasneje pa še v Slovensko demokratsko stranko.
Poleg slišanih razlogov je ministra zmotil tudi naslov enega izmed prijavljenih projektov. To je »SMART-ABI: razvoj sistemov za spremljanje dobrobiti živali v perutninarstvu in prašičereji« raziskovalk Biotehniške fakultete. Gre za projekt, vezan na dobrobit živali. Podtemo tega projekta, Odpravo usmrtitve enodnevnih petelinčkov, je minister na družbenem omrežju X označil kot aktivistično in s tem ideološko.
V zahtevi za sklic izredne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, ki ga je 9. julija predlagala poslanska skupina Svoboda, lahko preberemo, da je poleg omenjene teme na dobrobit živali vezanih še približno pet tem. To so Avtomatsko zaznavanje kazalnikov dobrobiti na klavnih linijah, Dobrobit rejnih kuncev, Pogoji reje prepelic in puranov, Optimizacija reje s prostimi doječimi svinjami in Razvoj kazalnikov dobrobiti za nacionalne sheme označevanja.
Iz ministrove izjave je razvidno, da po njegovem, nestrokovnem mnenju dotični projekt ne odraža resničnih potreb kmetijske stroke. S tem implicira, da ob morebitni ponovni objavi razpisa teme, ki se tičejo dobrobiti živali, ne bodo sprejete. Tako so raziskovalke, ki so v prijave vložile več sto ur dela, ostale praznih rok.
O problematiki poseganja v avtonomijo znanstvenega raziskovanja smo govorile z dr. Gorazdom Kovačičem, predsednikom Visokošolskega sindikata Sovenije.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije so 9. junija objavili javno pismo, v katerem so se lotili problemov, ki smo jih slišale v izjavi. Za odziv na javno pismo smo prosile Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki bdi nad zavodi, ki so izgubili sredstva. Tam so nas preusmerili na Ministrstvo za kmetijstvo, kjer se na naše vprašanje glede odziva na javno pismo do zaključka redakcije niso odzvali. Na Ministrstvo za kmetijstvo smo naslovile tudi vprašanja o tem, s katerimi strokovnjakinjami s področja kmetijstva so se o ukinitvi razpisa posvetovali in kje so se pojavila neujemanja s potrebami kmetijske stroke. Vprašale smo jih, kako pojasnjujejo ministrovo oznako enega izmed projektov kot ideološkega, in jih prosile za komentar javnega sporočila za medije Univerz v Ljubljani in v Mariboru.
Na nobenega izmed omenjenih vprašanj do zaključka redakcije nismo dobile neposrednega odgovora, pač pa so nam posredovali zgolj splošen zapis in zvočno izjavo z novinarske konference, ki ste jo že slišale v oddaji. Odgovore ministrstva na dejanska vprašanja bomo objavile na spletno stran pod oddajo, ko jih prejmemo.
Sedaj pa poglejmo, kaj naslavlja domnevno ideološki projekt Odprava usmrtitve enodnevnih petelinčkov. Evropska zakonodaja določa, da lahko v štiriindvajsetih urah po izvalitvi petelinčke zmeljejo ali usmrtijo z ogljikovim dioksidom. Zakaj pa bi sploh usmrtili petelinčke? Ker rastejo prepočasi in imajo manj mesnega izkoristka kot kokoši. Torej, ker so za mesni lobij manj donosni.
Projekt naslavlja postopno odpravljanje takšne prakse in se sprašuje o etičnosti usmrtitve zdravih in za življenje sposobnih živali z uporabo tehnologij za določanje spola pred izvalitvijo.
Kar je za nekatere aktivizem, je za druge uveljavljena praksa. Kot je dejal Kovačič, je drugod po Evropski uniji prepoved takšne usmrtitve stalnica. V Nemčiji prepoved velja od začetka leta 2022, v Franciji od leta 2023, v Italiji, z nekaterimi izjemami, začne prepoved veljati konec tega leta, na Nizozemskem prav tako. V Evropski uniji zaenkrat še ni enotnega zakona, vendar je v sporočilu Evropske komisije 7. julija zapisano, da namerava komisija do konca tega leta predlagati ciljno revizijo pravil na to temo in odpravo sistematične usmrtitve petelinčkov.
Kovačiča smo vprašale, ali so na Visokošolskem sindikatu pred ali po ukinitvi razpisa dobili kakšno pojasnilo in ali morda vedo, ali so se z ministrstva pred ukinitvijo posvetovali s kom iz pripadajočih strok.
V zapisniku seje Odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, ki je potekala 16. julija, je razvidno, da zaradi premajhne udeležbe poslancev ni bila zagotovljena sklepčnost. Po zapisniku sodeč, se stališča Visokošolskega sindikata na seji niso lotili, je pa v gradivu za sejo pripet dokument, ki ga je slednji naslovil na odbor.
Univerzi v Ljubljani in v Mariboru sta v javnem pismu po ukinitvi razpisa zapisali, da pričakujeta čimprejšnjo ponovno objavo razpisa za raziskave na področju hrane, podeželja in naravnih virov. To pričakujeta ne le zaradi pomembnosti raziskav za področje prehranske varnosti, samooskrbe in trajnostnega upravljanja naravnih virov, pač pa tudi zaradi spoštovanja avtonomije raziskovalk in drugih partnerk, ki so se nanj prijavile in temu namenile veliko časa.
Do takrat pa se zamrznitvi sredstev kulturi očitno pridružuje tudi znanost.
Vesela, da ni petelinček, je bila Manica. V podlagi ste poslušale komad Country Texas Cowboy Background Music avtorja Tatamusic s pravicami za prosto rabo.
Dodaj komentar
Komentiraj