Uber pred hrano
Kenijska vlada in stavkajoče organizacije so dosegle dogovor o začasni prekinitvi stavke delavcev v zasebnem potniškem prometu. Sredi aprila so se v Keniji začeli protesti, ki jih je sprožilo drastično povišanje cen goriva zaradi napada Združenih držav Amerike in Izraela na Iran. Protesti so dosegli vrh petnajstega maja, ko je kenijska vlada preko Regulacijskega organa za energetiko in nafto, krajše EPRA, zvišala ceno goriva. Za dizel je določila 23-odstotni dvig cene, za bencin pa 8-odstotnega. To je sprožilo protestne shode in stavko voznikov avtobusov, kombijev, tovornjakov in taksijev, kar je pomenilo, da zelo veliko ljudi ni moglo priti v službo. V pogajanjih s kenijsko vlado je sodelovala široka koalicija prevoznih združenj pod imenom Zveza transportnega sektorja. Strani sta se dogovorili za zamik stavke za en teden, da bi lahko nadaljevali s pogajanji.
Zakaj so prebivalci začeli s protesti in stavko, pojasni kenijski novinar Ramah Nyang.
Vlada predsednika Williama Ruta je kot odgovor na energetsko krizo, ki je posledica imperialistične vojne Združenih držav na Iran, znižala davek na dodano vrednost za bencin in dizel na 8 odstotkov. Prav tako je znižala isti davek za kerozin, ki ga prebivalci pogosto potrebujejo za kuhanje in razsvetljavo. Kljub omenjenim spremembam po mnenju sogovornika kenijske oblasti niso sprejele dovoljšnih ukrepov, da bi ublažile krizo v državi.
Energetska kriza je sicer zgolj trenutni izraz finančne krize v Keniji, zaradi katere se prebivalci že leta soočajo z višjimi cenami hrane, vrtcev in zasebnega potniškega prometa. Več sogovornik.
Kot opozarja sogovornik, so stavko začeli zasebni ponudniki potniškega prometa. V Keniji je javna infrastruktura dotrajana, država pa javnega prevoza praktično ne zagotavlja, zato so prebivalci odvisni od zasebnih prevoznikov. Zaradi zvišanja cen goriv, bi višje stroške nosila prav ta podjetja, ki bi zaradi tega povišala cene vozovnic.
V Keniji so leta 2024 potekali protesti proti zvišanju davkov na osnovne storitve, kot so kruh in digitalne storitve, ki jih je kenijska vlada predlagala v tako imenovanem finančnem zakonu. Takrat so protestirali večinoma mladi in tisti, ki so aktivni na družbenih omrežjih. Ko so poslanci glasovali o zakonu, so protestniki vdrli v parlament. Zaradi izjemnega pritiska je takrat Ruto umaknil sporne davčne spremembe. Po mnenju sogovornika lahko potegnemo nekaj vzporednic med obema protestoma.
V protestih, podobno kot v tistih pred dvema letoma, sodelujejo mladi, ki protestirajo zlasti zaradi pomanjkanja služb v državi. Več Nyang.
Tokratni protesti so tako po mnenju sogovornika tudi protesti proti kenijskemu predsedniku Williamu Rutu.
Kot pojasnjuje sogovornik, je v protestih leta 2024 policija uporabila žive naboje zoper protestnike. Po zadnjih podatkih je policija v protestih ubila štiri ljudi, 30 jih je poškodovala, več kot 340 pa aretirala. Po mnenju sogovornika gre za nadaljevanje izrabljanja policijske sile nad protestniki, podobno kot leta 2024, ko je kenijska policija samo v enem dnevu ubila 13 ljudi.
Kenijske oblasti so tako sedle za mizo z zasebnimi prevozniškimi podjetji, s čimer bodo res morda omogočile prevoz za prebivalce, a visoke cene drugih dobrin in pomanjkanje služb sta ponovno končala na stranskem tiru.
Dodaj komentar
Komentiraj