Razredna vojna v Noidi
V indijskem industrijskem mestu Noida v zvezni državi Utar Pradeš od konca prejšnjega tedna potekajo protesti delavcev, ki v odziv na inflacijo zahtevajo dvig plač in izboljšanje delovnih pogojev. Po podatkih policije je v ponedeljek na ulicah v več deset industrijskih centrih mesta protestiralo okoli 40 tisoč delavcev. Policisti so proteste poskusili zatreti z uporabo solzivca in dronov za nadzorovanje množic. V odgovor so protestniki metali kamenje, zažgali nekaj avtomobilov, med njimi tudi policijske, in z njimi za par ur blokirali glavne ceste, vključno z osempasovnico, ki Noido povezuje s prestolnico New Delhi. Včeraj je policija od pete ure zjutraj izvajala patrulje po mestu, vendar so se kljub okrepljeni policijski prisotnosti protestniki zopet podali na ulice, le da so se jim tokrat pridružile tudi hišne pomočnice, ki so tudi zase zahtevale višje plače. Danes so zaposleni na zasebni fakulteti Shiv Nadar protestirali pred stavbo univerze.
Protesti v leta 1979 ustanovljenem, načrtno zgrajenem mestu v bližini New Delhija vključujejo delavce iz različnih sektorjev, predvsem v avtomobilski, elektro in tekstilni industriji. Satyaki Roy, izredni profesor na Inštitutu za študije industrijskega razvoja, izpostavlja, da so tokratni protesti del širšega gibanja za delavske pravice, ki se pojavlja v zadnjih letih. Sogovornik pojasnjuje več vzvodov, ki so sprožili proteste, med njimi kriza preživetja delavcev in nesorazmerje med večanjem profita podjetij in stagnacijo plač delavcev.
Rakhi Sehgal, neodvisna sindikalna aktivistka in raziskovalka na področju dela, razloži konkretne zahteve delavcev in opiše njihove težave na delovnem mestu.
Včeraj so se, kot omenjeno, industrijskim delavcem na protestih pridružile tudi hišne pomočnice. Roy pojasnjuje, da zanje neugodne razmere na trgu dela silijo ženske delavke, da zapustijo mesta in iščejo zaposlitve v kmetijstvu.
Sogovornik poudarja, da tovarne v Noidi najraje zaposlujejo migrantske delavce, ki nimajo zakonske pravice do protesta in združevanja v sindikat.
Po podatkih policije so policisti od ponedeljka aretirali približno 350 protestnikov in vložili sedem kazenskih ovadb. Protestnikom očitajo širjenje neresničnih govoric glede višine minimalne plače in zlorabo družbenih omrežij, saj so preko QR kod ustvarjali WhatsApp skupine in pozivali delavce, da se pridružijo protestom. Sehgal ni potrdila številk, ki jih navaja policija, in pojasnjuje, da aktivistom in odvetnikom točna številka še ni znana, prav tako številni svojci ne vedo, v katerih zaporih so njihovi družinski člani pridržani.
Sogovornica ocenjuje, da je nasilje na protestih posledica odstopa vlade in delodajalcev od socialnega dialoga in obrata v bolj neposredno represivne odzive na nezadovoljstvo delavcev.
Na večje proteste za delavske pravice v Indiji vlada že vsaj desetletje praviloma reagira na podoben način, kot na trenutne proteste v Noidi, pojasnjuje sogovornica.
Indijska vlada, ki jo vodi Narendra Modi, je novembra lani uveljavila izvajanje nove delovne reforme, kjer so 29 fragmentiranih zakonov združili v štiri delovne zakonike, in sicer na področju plač, delovnih razmerij, socialne varnosti ter varnosti pri delu, zdravju in delovnih pogojev. Delovno reformo je vlada sicer sprejela že leta 2020, vendar so njeno izvajanje začasno zaustavili, saj so ji nekateri vodje zveznih držav in sindikati nasprotovali. Z reformo so tako med drugim uvedli zakonite nočne izmene za ženske, podjetjem dodelili večjo svobodo pri podaljšanju delovnega časa in odpuščanju delavcev. Sehgal pojasni, da novi delovni zakoniki v praksi ne pomenijo tudi boljših delovnih pravic. Izpostavlja, da so se delovne pravice izboljšale le za peščico že visoko plačanih delavcev.
V torek je vlada zvezne države Utar Pradeš ustanovila visoki odbor z namenom vzpostavitve dialoga med delavci in vlado. Odboru predseduje komisar za industrijski razvoj zvezne države Shri Deepak Kumar. V odboru je tudi pet predstavnikov delavskih organizacij in trije predstavniki industrijskih združenj. Zvezna vlada je poleg tega razglasila dvig najnižje plače za nezahtevna dela s 102 evrov na 124 evrov na mesec, ki bo veljal za delo, opravljeno od prvega aprila dalje. Kot pojasnjuje sogovornica, protestirajočih delavcev razglas ni zadovoljil, saj ne vsebuje zagotovil, da ga bodo delodajalci upoštevali, hkrati pa plače v Noidi zvišuje za manj, kot je prejšnji teden po protestih vlada določila za delavce v zvezni državi Haryana.
Vlada delovne pravice torej razume le kot dvig najnižjih plač za nezahtevna dela, pri tem pa ignorira številne preostale težave, ki delavcem otežujejo delo in slabšajo kvaliteto življenja. Mobilizacija delavcev se še ne končuje. Indijska sindikalna centrala je pozvala vse delavce, da jutri v solidarnosti z delavci v Noidi protestirajo po celotni državi.
Dodaj komentar
Komentiraj