Neprimerno vedenje kot grožnja za izgon
Švedski parlament je s 174 glasovi za in 172 glasovi proti sprejel zakon, ki dovoljuje preklic dovoljenj za bivanje priseljencem, ki po kriterijih oblasti živijo neprimerno. V zakonu ni jasno določeno, katera ravnanja spadajo pod to oznako. Vlada je sicer kot primer neprimernega oziroma nesprejemljivega ravnanja navedla neporavnane dolgove, neplačevanje davkov, kriminal in povezave z ekstremističnimi organizacijami. Zakon bo izvajala agencija za migracije, ki bo pregledala dovoljenja za bivanje. Poleg tega novi zakon uvaja obvezo za zaposlene v javnem sektorju, da prijavijo osebe, za katere sumijo, da v državi bivajo nezakonito. Gre sicer za še eno v vrsti ksenofobnih politik desničarske vlade Ulfa Kristerssona. Zakon je tako del širše zamenjave paradigme glede migracijske politike na Švedskem. Več o tem pojasni profesor politologije na univerzi Linköping in honorarni profesor migracijskih in obrambnih ved na John Hopkins univerzi v Bologni Peo Hansen.
Po mnenju sogovornika zakon arbitrarno določa pogoje, na podlagi katerih bi lahko oblasti presodile, da so priseljenci iz tretjih držav v prekršku. Ob tem izpostavlja, da zakon grozi vsem, ki ne sledijo pravilom primernega obnašanja, ki jih sicer ne spoštujejo niti vladajoči politiki.
Za izvrševanje zakona bi morala Švedska vršiti strog nadzor na priseljenci. Po mnenju sogovornika vlada z zakonom ustvarja predvsem simbolni pritisk, a ob enem odpira prostor za nadaljevanje antimigrantskih ukrepov.
Trenutno koalicijo v švedskem parlamentu sestavljajo Švedski demokrati, Krščanski demokrati in Liberalci, v opoziciji pa so Socialni demokrati, Levica, Stranka sredine in Zeleni. Kljub temu poslanci pri sprejemanju antimigrantskih politik tvorijo širšo neformalno koalicijo, katere del so tudi Socialni demokrati. Sogovornik ob tem izpostavlja, da na področju migracij ni veliko neskladnosti med levimi in desnimi strankami.
Hansen ob tem poudarja, da bodo tarče zdaj sprejetega zakona in drugih ksenofobnih politik predvsem nezaposleni migranti in osebe brez stalnega prebivališča ter otroci.
Švedski Socialni demokrati so v zadnjih letih spremenili svojo pozicijo glede migracijske politike, pri čemer se vztrajno premikajo proti skrajni desnici. Leta 2016 je stranka med drugim spremenila sistem podeljevanja dovoljenj za bivanje, zaradi česar zdaj večina migrantov prejme le začasna dovoljenja.
Vlada je najprej poskušala na tih in zahrbten način doseči izselitev migrantov. Lansko jesen so ponujali žepnino migrantom in drugim družbenim skupinam, ki bi se bili pripravljeni izseliti nazaj v države izvora. Za izvedbo ukrepa so bile pristojne občine, ki pa zakona niso želele izvajati. Več sogovornik.
Prva občina, ki se je uprla izvajanju tega zakona, je bila občina Jokkmokk, kateri so se pridružili tudi občinski predstavniki stranke Švedski demokrati. Zaradi nasprotovanja implementaciji ukrepa se je lokalna izpostava stranke v Jokkmokku tudi razpustila. Več sogovornik.
Izvajanju ukrepa je nasprotovalo več kot 150 občin po vsej Švedski, pri čemer so ukrepom nasprotovale tudi desne stranke, kot so na primer Krščanski demokrati.
Po mnenju sogovornika sicer obstaja možnost, da bi švedski sodni sistem ali sodišča na ravni Evropske unije razveljavila v začetku tedna sprejeti zakon.
Zaradi vsesplošnega nasprotovanja ksenofobnim politikam Švedskih demokratov je morala stranka vsaj delno priznati poraz in pristati na spremembo nekaterih v preteklosti sprejetih zakonov in uredb.
Švedska je tako sprejela zakonodajo, ki sankcionira ljudi samo na podlagi vedenja, kar bo nedvomno vodilo v ksenofobično nasilje in stisko socialno šibkih, medtem ko bo vladajoča klika lahko počela karkoli neprimernega bo želela.
Dodaj komentar
Komentiraj