Gorimo mi, ljubljanske smeti
Ljubljanski župan Zoran Janković je prejšnji teden napovedal, da bo mestni svet pripravil posvetovalni referendum glede izgradnje sežigalnice v Ljubljani. Poleg tega je za mesec maj napovedal javno tribuno, na kateri bodo lahko strokovnjaki, zagovorniki in kritiki soočili svoja stališča glede projekta. Mestna občina se je namreč prijavila na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Na razpis za sežig skupno 140 tisoč ton odpadkov letno sta se prijavili tudi celjska in mariborska občina. Več predstavnikov civilnodružbenih iniciativ, nevladnih organizacij in strokovnjakov se je povezalo v pobudo, v sklopu katere so na novinarski konferenci pred ministrstvom za okolje, podnebje in energijo opozorili na pomanjkljivosti projekta. Po njihovem mnenju je problematičnih vidikov gradnje več, med drugim tudi onesnaževanje zraka, kljub temu da Janković zatrjuje, da bo zrak čistejši. Kot pove Jaka Krajnc iz organizacije Ekologi brez meja, se mu argument o izboljšanju čistoče zraka zdi nenavaden.
Županovo stališče so podprli v Energetiki Ljubljana, saj trdijo, da se bodo emisije zmanjšale, sočasno pa bi izgradnja sežigalnice nadomestila druge obstoječe bolj umazane vire ogrevanja. Po oceni Jankovića bo mesto s sežigalnico postalo do 75-odstotno energetsko samozadostno, Energetika Ljubljana pa trdi, da bo sežigalnica zagotavljala okoli 30 odstotkov toplote v sistemu daljinskega ogrevanja. Sogovornik pove, da so emisije sežiganja odpadkov primerljive s tistimi, ki nastajajo pri sežiganju premoga.
Po mnenju iniciative sežigalnica ni edina rešitev za ravnanje z odpadki, velike sežigalnice namreč ustvarjajo odvisnost od odpadkov. Gradnja sežigalnice je prav tako v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, ki določa hierarhijo ravnanja z odpadki. Prednost pred sežigom imajo preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje. Poleg tega se je Mestna občina Ljubljana vključila v mrežo Zero Waste Europe, ki v definiciji nasprotuje sežiganju izdelkov. Ob tem postanejo mokre sanje o sežigalnici še bolj nesmiselne, saj je v nasprotju s cilji projekta. Sogovornik komentira, da obstajajo alternativni načini ravnanja z odpadki.
Pobuda opozarja tudi, da procesi v zvezi z gradnjo ne potekajo dovolj vključujoče in transparentno. Investicija je trenutno ocenjena na približno 300 milijonov evrov, vendar javnost nima vpogleda v celotne stroške projekta, med katerimi so morebitna finančna tveganja. Župankovič pomislekom nasprotuje, češ da z organizacijo javne tribune, kjer bodo tako zagovorniki kot nasprotniki sežigalnice, izvedba ne bi mogla biti bolj transparentna, de. Zagotovil je še, da bo postopek tekel v skladu z vsemi pravili, de. Predstavnik koalicije civilnih iniciativ in arhitekt Arne Vehovar opozarja na problematičen vidik v zakonodaji, ki predvideva, da investitor naroča in financira strokovne študije, kar pomeni, da so te že v izhodišču podrejene njihovim interesom.
Župan Janković je izgradnjo sežigalnice napovedal že pred lokalnimi volitvami leta 2022. Kot razlog za izgradnjo je navedel, da podjetje Voka Snaga odpadke na sežig vozi v tujino in v Anhovo, kar stane okoli 20 milijonov evrov letno. Maja leta 2022 je takratna vlada Janeza Janše sprejela Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ta je omogočala, da bi v Sloveniji lahko stale do štiri sežigalnice, na podlagi te uredbe pa bi se lahko podelile koncesije za sežiganje odpadkov za 30 let brez predhodne presoje vpliva sežiganja na okolje. Vlada Roberta Goloba je nato aprila lani sprejela novo uredbo o sežiganju, v kateri sta poleg že obstoječe celjske sežigalnice predvideni še dve. Takrat je ljubljanska mestna občina potrdila, da se bo na avgustovski razpis za podelitev koncesije prijavilo podjetje Javni holding Ljubljana z javnima podjetjema Voka Snaga in Energetika Ljubljana. Kranjc pove, zakaj si občina želi sežigalnice.
Uredba o javni službi sežiganja komunalnih odpadkov po poročanju Dnevnika vključuje osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško, obalno-kraško, primorsko-notranjsko, posavsko, jugovzhodno in zasavsko statistično regijo. Lokacija sežigalnice v Ljubljani še ni znana, toda Janković podpira gradnjo na na Cesti dveh cesarjev na Barju blizu Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Drugi dve potencialni lokaciji sta ob Letališki cesti in v Mostah ob toplarni, ki pa po županovih trditvah ni več v igri. Več sogovornik.
Poleg ljubljanske se je na razpis za podelitev koncesije prijavila tudi občina Maribor. Pismo o nameri za izgradnjo sežigalnice je štajerska prestolnica podpisala še v času župana Franca Kanglerja. Ob pripravi nove uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov je mariborski župan Saša Arsenovič dejal, da je lokacija sežigalnice že znana. Prejšnji teden je nato Arsenovič kot njegov ljubljanski kolega napovedal referendum o gradnji sežigalnice.
Janković je v kampanji pred zadnjimi lokalnimi volitvami zmago označil za referendum o izgradnji sežigalnice. Sedaj, nekaj mesecev pred novimi volitvami in po več letih nasprotovanja civilne družbe, se je za dejanski referendum odločil kar sam. Napoved referenduma za konec komentira Vehovar.
Zažigala sta vajenka Jana in Tim.
Dodaj komentar
Komentiraj