18. 9. 2026 – 14.00

Vučićevi droni OFFleteli

Vir: Unsplash
V Srbiji odprta tovarna za sestavljanje izraelskih dronov, parlamentarne volitve v Rusiji
20. 9. 2021 – 17.00
O ruskih parlemntarnih volitvah

V Rusiji se je začelo glasovanje na parlamentarnih volitvah, na katerih volilni upravičenci volijo 450 poslancev državne dume, spodnjega doma ruskega parlamenta. Glasovanje na prvih parlamentarnih volitvah od začetka invazije v Ukrajino bo trajalo do nedelje. En glas volivec odda za stranko, drugega pa za posameznega kandidata v svojem volilnem okraju. Poleg stranke predsednika Vladimirja Putina, Enotna Rusija, v volilni tekmi ostaja deset drugih strank. Liberalno stranko Jabolko, edino opozicijsko stranko, ki se zavzema za končanje vojne, je mesec dni pred začetkom volitev ruska Centralna volilna komisija iz volilnega registra izbrisala po sodbi vrhovnega sodišča. To je sredi avgusta po tožbi nacionalistične stranke Domovina proti Jabolku ugotovilo, da je opozicijska stranka med kampanjo kršila avtorsko pravo. Nacionalistična Domovina je sicer liberalno Jabolko obtožila tudi ekstremizma in ogrožanja ozemeljske integritete države zaradi nasprotovanja vojni v Ukrajini, kar je sodišče zavrnilo. V opozicijski stranki so se pred to obtožbo zagovarjali z argumentom, da je tudi predsednik dejal, da želi premirje, in zanikali namigovanje [zahteve], naj se država odreče med vojno priključenim ozemljem. Volilno pravico na parlamentarnih volitvah imajo tudi prebivalci delov ukrajinskih Doneške, Luganske, Hersonske in Zaporoške oblasti, ki so pod ruskim nadzorom. 

Vir: Kolaž (delo avtorice)
22. 11. 2025 – 15.00
Drugi del sklopa oddaj o povezavah med Srbijo in Izraelom

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Srbiji otvoril tovarno za sestavljanje izraelskih dronov, ki bodo, kot je sporočil preko Instagrama, namenjeni srbski vojski in vojskam nekaterih drugih držav. Vučić v objavi ni razkril lokacije niti imena izraelskega podjetja, otvoritve pa zaradi »zaupnosti proizvodnega procesa« prav tako niso smeli spremljati novinarji. V poročilu preiskave portala Balkan Insight in izraelskega časnika Haaretz, ki ga je v začetku aprila objavil Haaretz, sta medija razkrila, da je podjetje v skupni lasti mednarodnega vojaškega podjetja s sedežem v Izraelu, Elbit Systems, in srbskega državnega proizvajalca orožja, Jugoimport-SDPR. Prav tako poročilo navaja, da podjetje načrtuje proizvodnjo dveh vrst brezpilotnih letal. Vučić je junija 2025 izjavil, da je država ustavila trgovino z orožjem z Izraelom, vendar sta Haaretz in Balkan Insight razkrila, da se je izvoz orožja kljub izjavi nadaljeval. Prav tako se je vrednost izvoza iz Srbije v Izrael po začetku genocida v Gazi oktobra 2023 povečal z 1,4 milijona evrov na 42,3 milijona evrov leta 2024. 

Italijanska vojna mornarica bo po navedbah italijanskega ministra za obrambo Guida Crosetta v ožino Bab Al Mandab napotila vojaške ladje za zaščito svojih trgovskih plovil, da bi zagotovila prehod. Crosetto dodaja, da ne bodo čakali na skupno odločitev Evropske unije, saj bi imelo nadaljevanje blokade ožine, ki jo izvaja jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, za Italijo resne gospodarske posledice. Bab Al Mandab povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom. Celotna zahodna obala Jemna ob Rdečem morju je od konca prejšnjega tedna pod nadzorom Hutijev. Po jugozahodni obali Jemna so borci uporniškega gibanja prodrli po propadu ofenzive vojske jemenske vlade v Adenu, ki jo priznavajo Združeni narodi in vojaško podpira Saudova Arabija. 

Vir: MČ
18. 5. 2026 – 17.00
Sindikalno obleganje bolivijske prestolnice La Paz

Bolivijski parlament je izglasoval 90-dnevno podaljšanje izrednih razmer, pri čemer so koalicijski poslanci predlagatelj, notranji minister Marco Oviedo, pa je kot razlog navedel grožnjo ponovnih protestnih cestnih blokad. Izredne razmere vladi dovoljujejo napotitev vojakov za odstranjevanje blokad in omejevanje pravice do protesta. Predsednik Rodrigo Paz  je izredne razmere razglasil junija po več kot mesecu blokad, ki so jih izvajali sindikati Bolivijske delavske centrale in kmečki sindikati, povezani z nekdanjim predsednikom Evom Moralesom. Povod za blokade je bila gospodarska kriza zaradi pomanjkanja goriva in deviz. 

Vir: Flickr, BBC World Service, CC BY-NC 2.0 in Wikimedia commons, Tcfc2349, CC BY-SA 4.0
18. 1. 2025 – 15.00
Na Trinidadu in Tobago razglasili izredne razmere

Vlada Trinidada in Tobaga je preklicala izredne razmere, ki jih je predsednica Christine Kangaloo nazadnje razglasila marca zaradi porasta nasilja tolp. V okviru izrednih razmer so lahko represivni organi brez sodnega naloga vstopali v domove oseb, osumljenih kaznivih dejanj, in jih pridržali za 48 ur brez naloga za aretacijo. Oblasti se sicer niso poslužile uvedbe policijske ure in prepovedi javnega zbiranja. Izredne razmere so s krajšimi prekinitvami trajale od decembra 2024. V tem obdobju so represivni organi aretirali skoraj 6000 ljudi, več kot tretjina izmed njih pa je po priznanju vlade še vedno v priporu brez uradnih obtožb. 

V mestu Abyei na meji med Južnim Sudanom in Sudanom je v spopadih med pripadniki lokalnega plemena Ngok Dinka in arabsko govorečega plemena Misseriya iz Sudana umrlo najmanj 26 ljudi, 82 pa je bilo ranjenih, sporočajo Začasne varnostne sile Združenih narodov v Abyeiu. Spopad v mestu sta sprožila ločena umora pripadnikov obeh plemen v začetku tedna. Plemeni se sicer pogosto spopadata za nadzor nad vodnimi viri in pašniki v regiji. Mesto Abyei z okolico zase zahtevata tako Sudan kot Južni Sudan, ki ga po mirovnem sporazumu iz leta 2005 začasno upravljata skupaj. Po uradni razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana leta 2011 bi moral na območju potekati referendum o priključitvi eni ali drugi državi, ki pa ni bil izveden.

Korporacija Združenih držav za financiranje mednarodnega razvoja, agencija ameriške vlade za investicije v tako imenovane države v razvoju, je odobrila financiranje v višini več kot 360 milijonov evrov kanadskemu rudarskemu podjetju Global Atomic za pridobivanje urana v Nigru. Pri tem si Global Atomic lasti 80-odstotni delež projekta, Niger kot država pa preostalih 20 odstotkov. Po državnem udaru avgusta 2023 je hunta pod vodstvom generala Abdourahamana Tchianija francoskemu podjetju Orano, ki je v rudarjenju urana prevladovalo od začetka obratovanja rudnika leta 1971, preklicala dovoljenje za delo, nato pa lani njihov rudnik tudi uradno nacionalizirala.

OFF je pripravila vajenka Mila, mentorirala je Jana.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi