OFF zračne nevarnosti
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta dosegla začasni dogovor o odpravi carin na industrijske izdelke in znižanju carin na nekatere kmetijske izdelke, uvožene iz Združenih držav Amerike. Skladno s trgovinskim sporazumom, ki ga je Unija julija lani sprejela z ZDA, bo ameriška vlada uvedla 15-odstotne carine na večino uvoza iz Evropske unije. Ta bo znižala carine in uvedla carinske kvote za neobčutljive kmetijske izdelke in ameriško morsko hrano. Dogovor vključuje varovalki, da lahko EU ponovno uvede carine, če preiskava Evropske komisije dokaže, da povečan uvoz iz ZDA škoduje evropskemu gospodarstvu, in če ameriška stran krši sporazum. Evropski parlament in Svet EU sta se uskladila tudi, da bo dogovor prenehal veljati leta 2029. Institucije EU so s pogajanji pohitele, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z višjimi carinami, če Unija do 4. julija ne bi implementirala dogovora, ki ga morata svèt in parlament še uradno potrditi.
Litovske oblasti so za dele države izdale obvestilo o zračni nevarnosti, potem ko so v bližini meje zaznali dron, domnevno iz Belorusije. Obrambno ministrstvo je potrdilo, da je za prestrego drona aktiviralo sistem za nadzor zračnega prostora zavezništva Nato. Po razglasu zračnega alarma so oblasti državljane pozvale v zaklonišča. Začasno so ustavili železniški promet in zaprli letališče v prestolnici Vilna ter predsednika države Gitanasa Nausėdo in premierko Ingo Ruginienė napotili v zaklonišče. Zračni promet so nato odprli in preklicali opozorilo za Vilno, izvor drona pa niso uradno potrdili. Zaradi morebitne grožnje zračnemu prostoru so tudi latvijske oblasti prebivalce pozvale, naj ostanejo v zaprtih prostorih.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je sinoči sporočilo, da je izraelska vojska v zadnjih 24 urah ubila 22 ljudi. Nacionalna tiskovna agencija je poročala, da je izraelsko vojaško letalo v zračnem napadu v občini Kfar Sir ubilo štiri ljudi, brezpilotna letala pa so napadla v občinah Froun in Haruf. Sionistična vojska tako še naprej krši dogovor o prekinitvi ognja, ki sta ga obe strani prejšnji teden podaljšali za 45 dni.
Štab nigerijskih obrambnih sil je sporočil, da so državne sile v sodelovanju z Afriškim poveljstvom ameriške vojske v zadnjih dneh izvedle več skupnih napadov na severovzhodu države, v katerih so ubile 175 borcev frakcije Islamske države v Zahodni Afriki. V napadih sta zaveznici uničili kontrolne točke, skladišča orožja, vojaško opremo in logistična središča, ki so jih uporabljale Islamska država in z njo povezane skupine. Potrditev napadov sledi sporočilu ameriškega afriškega poveljstva, ki je v nedeljo naznanilo, da je v sodelovanju z nigerijsko vlado izvedlo zračne napade na položaje borcev frakcije. Ameriška vojska je v afriško državo februarja napotila okoli sto vojakov, zadolženih za usposabljanje nigerijskih sil in za pomoč z obveščevalnimi podatki. Tiskovni predstavnik nigerijske vojske je takrat zatrdil, da ameriški vojaki ne bodo sodelovali v bojih in da so prišli na zahtevo nigerijske vlade.
Kenijska vlada in stavkajoče organizacije so dosegle dogovor o začasni prekinitvi stavke delavcev v javnem potniškem prometu. Stavko so prevozniki začeli v ponedeljek zaradi naraščajočih cen goriva. Notranji minister Kipchumba Murkomen je sporočil, da so organizatorji stavko prestavili za en teden, da bi omogočili nadaljnja pogajanja. Poleg stavke so ta teden v državi potekali tudi protesti proti zvišanju cen. V spopadih med policijo in protestniki so umrli štirje ljudje, okoli 30 jih je bilo ranjenih, policija pa je zgolj v ponedeljek aretirala 340 ljudi. Več o kenijskih protestih v OFFsajdu ob petih.
Čilski predsednik Jose Antonio Kast je izvedel prve ministrske zamenjave. Odstavil je ministrico za varnost Trinidad Steinert in tiskovno predstavnico Maro Sedini. Na stolček varnostnega ministra je Kast imenoval Martina Arraua, ki je prej vodil ministrstvo za javna dela, na položaj tiskovnega predstavnika pa notranjega ministra Claudia Alvarado. Ministrstvo za javna dela bo prevzel transportni minister Louis de Grange. Kast je kot predsednik države po zmagi na lanskih volitvah zaprisegel marca.
Družba 2TDK je začela postopke odkupa parcel za gradnjo vzporednega levega tira nove proge med Koprom in Divačo. Za gradnjo tira bo morala družba odkupiti več kot 360 parcel, ki so v lasti zasebnikov in agrarnih skupnosti. Po poročanju Radiotelevizije Slovenija sta največji agrarni skupnosti Rožar in Osp prejeli ponudbo, slednja jo bo obravnavala na izrednem zboru članov. Odhajajoča vlada je v začetku maja sprejela investicijski program za projekt dodatnega tira, katerega vrednost znaša okoli 430 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Glede na program se bo gradnja začela prihodnje leto in bo trajala do leta 2030, po zaključku del pa bo zmogljivost proge narasla na 252 vlakov na dan. Po koncu gradnje obstoječa proga med Koprom in Divačo ne bo več v uporabi.
Člani Civilne iniciative za Ljubljano, krajše CILJ, so pred mestno hišo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću želeli podariti kartico urbana in so ga pozvali k uporabi javnega prevoza. Janković je njihovo darilce zavrnil, saj svojo že ima, dveh pa res ne potrebuje. Člani iniciative so župana do konca kampanje zbiranja podpisov za parkirni referendum pozvali, naj se vsak dan vozi z javnim prevozom, saj je pravi vodja tisti, ki živi po načelih, ki jih predlaga drugim. CILJ se zavzema za kakovostnejši javni promet, posodobitev avtobusnih shem in frekventnejše prihode avtobusov. Danes bo na Osnovni šoli Karla Destovnika – Kajuha potekal zbor krajanov, na katerem bodo prebivalci četrtne skupnosti Golovec z županom razpravljali o urejanju parkiranja v Štepanjskem naselju.
Dodaj komentar
Komentiraj