OFF telefona v Donavi
Etiopska zvezna vojska je znova zavzela mesto Sekota v severni provinci Amhara v bližini Tigraja, potem ko ga je prejšnji petek zavzela Zveza etiopskih sil za preživetje. Etiopska vojska trdi, da je konec prejšnjega tedna na območju Amhare ubila 272 borcev Tigrajske osvobodilne fronte oziroma TPLF, ki je vodilna skupina v zvezi. V bojih je na strani TPLF sodelovalo tudi še Nacionalno gibanje Amhara Fano. Boji med etiopsko vojsko in zvezo so se sicer začeli prejšnji teden v Tigraju ter se razširili v regije Afar in Amhara. Etiopska zvezna vojska je sosednjo Eritrejo obtožila financiranja uporniške zveze. Poleg tega je etiopska vojska oboroženo skupino Tsimdo, eno izmed članic zveze, označila za »podaljšek dolgoletnega vzorca sovražnih zavezništev, ki temeljijo na eritrejski podpori«. Eritrejska vlada je obtožbe zanikala. Zveza etiopskih sil za preživetje je nastala pred tednom dni, njen cilj pa je prevzeti oblast v državi s strmoglavljenjem vlade pod vodstvom premierja Abija Ahmeda. Med sedmimi oboroženimi skupinami, ki so prejšnji konec tedna oblikovale zvezo, so Nacionalno gibanje Amhara Fano, Oromska osvobodilna vojska in TPLF. TPLF je pred vlado premierja Abija Ahmeda, ki je oblast v Etiopiji prevzel leta 2018, tri desetletja vodila državo. Etiopska zvezna vojska je pred začetkom upora avgusta napadla TPLF z droni in težkim topništvom, kar je pred spopadi z Zvezo etiopskih sil za preživetje ob koncu tedna predstavljalo eno največjih kršitev štiri leta starega petorijskega mirovnega sporazuma med stranema.
Na stotine podpornikov venezuelske opozicijske vodje Maríe Corine Machado je v Caracasu, Valencii, Maracaibu in Meridi protestiralo ter zahtevalo njeno vrnitev s Karibov pred predsedniškimi volitvami. Machado je od decembra lani v izgnanstvu, v Venezuelo pa se je poskušala vrniti že trikrat, vsakič neuspešno. Opozicija je venezuelsko vlado obtožila, da ji onemogoča vrnitev, kar vlada zanika. Posebne enote ameriške vojske so januarja ugrabile predsednika Nicolása Madura in ga zaprle v New Yorku, a se Machado, čeprav je za svoj izgon krivila Madura, vseeno ni mogla vrniti v Venezuelo. Od ugrabitve Madura vlado kot začasna predsednica vodi Delcy Rodriguez, ki sodeluje z vlado ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rodriguez je prejšnjo sredo Generalni skupščini Združenih narodov sporočila, da bo Venezuela izvedla volitve v okviru prehoda v »popolno demokracijo«, a predvidenega časovnega okvirja izvedbe volitev ni navedla.
Več tisoč protestnikov je blokiralo cesto do severnoirskega katoliškega mesta Portadown in tako preprečilo pohod unionističnega protestantskega Oranžnega reda. Protestnikom se je pridružila premierka Severne Irske Michelle O'Neill, ki je podpredsednica stranke Sinn Féin. Člani Demokratične unionistične stranke so se zbrali kilometer in pol stran in čakali, da se cesta sprosti. Oranžni red je protestantska, britanskolojalistična organizacija, medtem ko predvidena trasa njihovega pohoda poteka vzdolž ceste Garvaghy, kjer večino stanovalcev predstavljajo katoliki. Čeprav je shod v soboto prepovedalo severnoirsko vrhovno sodišče, so se člani reda pritožili na odločitev na prizivno sodišče, to pa je shod v nedeljo ob dveh zjutraj odobrilo. Oranžnemu redu je Komisija za shode zborovanje prvič prepovedala leta 1998, od takrat pa je prepovedi izdajala vsako leto. Člani Oranžnega reda so na pohodih po Portadownu v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja izvajali napade na katolike, med katerimi so jih več umorili, in se spopadali s policijo.
V Švici so volivci s 70 odstotki glasov na referendumu zavrnili predlog zakona, ki bi uvedel strožje ustavne omejitve za nevtralnost države. Zavrnjeni zakon bi Švici preprečil pridružitev in sodelovanje z vojaškimi zavezništvi, kot je Nato, razen v primeru napada ali neposrednje grožnje z napadom. Pobudo za referendum je vložila organizacija Pro Switzerland, podprla pa jo je desničarska Švicarska ljudska stranka. Poleg tega bi zakon v primeru sprejetja na referendumu uvedbo sankcij proti državam v vojni dovoljeval samo ob odobritvi Varnostnega sveta Združenih narodov. Švicarska vlada je po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022 uvedla sankcije proti ruski vladi, poleg tega pa je zamrznila rusko premoženje v Švici.
Na posrednih delnih volitvah v zgornji dom francoskega parlamenta za 178 od skupno 348 poslancev je največ podpore prejela stranka Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki si je zagotovila 14 sedežev. Nacionalni zbor je število svojih predstavnikov v zgornjem domu tako zvišal za deset. Poleg Nacionalnega zbora je dva senatorja pridobila še stranka Zelenih, Francoska komunistična stranka in stranka Obzorje pa vsaka po enega senatorja. Vse preostale stranke so v senatu izgubile predstavnike, največ Republikanci, ki so jih izgubili šest. V zgornjem domu parlamenta imajo sicer še vedno večino s 125 predstavniki. Polovico članov zgornjega doma francoskega parlamenta vsaka tri leta izbirajo voljeni občinski, regionalni in departmajski elektorji.
Madžarski parlament je izglasoval odvzem imunitete premierju Petru Magyarju zaradi suma kraje, nekdanjemu ministru za kulturo Balázsu Hanku zaradi nevestnega upravljanja z javnimi sredstvi in nekdanjemu ministru za razvoj Miklósu Sesztáku zaradi prejemanja podkupnin. Generalno državno tožilstvo Magyarja sumi, da je leta 2024 med pretepom v nočnem klubu v Budimpešti odvzel moškemu telefon in ga vrgel v Donavo. Magyar zanika, da bi to predstavljalo krajo, in pravi, da je pregon politično motiviran, vendar dodaja, da je izglasovanje odvzema imunitete dokaz, da zakon velja za vse. Tožilstvo je odvzem imunitete za Petra Magyarja prvič zahtevalo septembra 2024, ko je bil madžarski evroposlanec v Evropskega parlamentu, a so poslanci to zavrnili.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je odstopil kot predsednik države pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, razpisanimi za 25. oktober, na katerih kot nosilec liste Srbske napredne stranke kandidira za premierja. Vlogo vršilke dolžnosti predsednika bo do predsedniških volitev prihodnje leto opravljala dosedanja predsednica parlamenta Ana Brnabić. Vučić je predsednik Srbije od leta 2017, na volitvah je ponovno zmagal leta 2022. Srbska ustava ne dovoljuje tretjega zaporednega predsedniškega mandata. Vodja vladajoče Srbske napredne stranke je bil prvič premier med letoma 2014 in 2017, ko je od mesta premierja odstopil zaradi želje po predsedniški funkciji. Volitve sledijo skoraj dvema letoma študentskih protestov po zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu prvega novembra 2024, zaradi katere je umrlo 16 ljudi. Študenti v blokadi so pred izrednimi parlamentarnimi volitvami ustanovili Študentsko listo – študenti zmagujejo.
Pred odstopom je srbski predsednik Aleksandar Vučić opustil sodni pregon proti 49 ljudem, med katerimi je dvanajst aktivistov novosadske skupine Študenti proti avtoritarni oblasti in stranke Gibanje svobodnih državljanov. Vučić je pred odstopom sicer napovedal pomilostive obtoženih kaznivih dejanj v času študentskih protestov »na obeh straneh«. Javno tožilstvo v Novem Sadu je marca lani novosadske aktiviste obtožilo priprave delovanja proti ustavnemu redu in varnosti Srbije ter pozivanja k nasilni spremembi ustavnega reda. Obtožba je sledila objavi zvočnega posnetka na provladnih televizijah Pink, Happy, Prva in Informer, v katerem je po interpretaciji navedenih medijev mogoče slišati člane obeh organizacij, kako načrtujejo nasilne akcije za protest, ki je pred objavo potekal v Beogradu. Opustitev pregona oziroma »milostno pomilostitev«, kot je temu rekel Vučić, so v skupini Študenti proti avtoritarni oblasti označili za dokaz, da je šlo izključno za zrežiran sodni proces. Dodajajo, da gre za poskus nabiranja političnih točk, in verjamejo, da jih na ta način ne bo pridobil.
Dodaj komentar
Komentiraj