OFF sirskega bencina
Varnostni svet Združenih narodov je enotno izglasoval enomesečno podaljšanje embarga na sudansko orožje za regijo zahodni Darfur, ki članicam Združenih narodov prepoveduje prodajo orožja tako sudanski vojski kot paravojaškim skupinam. Za trgovanje z orožjem mora sudanska vojska najprej nasloviti prošnjo na varnostni svet, ki nato o tem odloča. Embargo na sudansko regijo so Združeni narodi prvič vzpostavili leta 2004 zaradi tako imenovane darfurske vojne, zaradi kršitev embarga pa je leta 2005 varnostni svet embargo razširil tudi na vladno prodajo orožja. Darfurska vojna se je formalno končala leta 2020, potem ko je sudanska vojska s pomočjo Sil za hitro posredovanje oziroma RSF odstavila predsednika Omarja al Baširja, ki je oblast v Sudanu prevzel leta 2003. V darfurski vojni je umrlo do 300 tisoč ljudi, konflikt med sudansko vojsko in RSF - nekdanjimi zaveznicami - pa je aprila 2023 prerasel v državljansko vojno. Darfursko regijo skoraj v celoti nadzirajo RSF, v vojni pa je umrlo do šestdeset tisoč ljudi.
Vojaška vlada generala Abdourahamana Tianija v Nigru je izdala odlok, s katerim je za novega vodjo oboroženih sil imenovala generala Mamaneja Sanija Kiaouja. Ta bo na položaju nadomestil generala Mousso Salaouja Barmouja. Poleg tega je vojaška vlada za novega namestnika načelnika generalštaba imenovala generala Ismaela Sidija Omarja. Kiaouja – nekdanjega načelnika štaba kopenske vojske – in Sidija Omarja je vlada na mesti imenovala po neuspešnem poskusu državnega udara konec avgusta, ki ga je poskušalo izvesti okoli 200 pripadnikov oboroženih sil. Puč so nezadovoljni vojaki začeli po polnoči, z napadom na vojaško letalsko Bazo 101 pri mednarodnem letališču Diori Hamani v prestolnici Niamey, pri čemer so del posadke baze zajeli kot talce. Vojaki so nato napadli predsedniško palačo in zgradbo javne televizije, ki je za nekaj ur prekinila oddajanje. Vojaška vlada, ki je oblast v državi prevzela s pučem leta 2023, je po nekaj urah spopadov sporočila, da je bil upor zatrt.
Oborožene sile jemenske vlade v Adenu, ki jo podpira Saudova Arabija, poročajo, da so od gibanja Ansar Alah oziroma Hutijev ponovno zavzele zahodni del province Taiz, kjer so ustavile napredovanje upornikov. Medtem so Hutiji z balističnimi raketami in droni napadli letalsko bazo kralja Halida v Hamis Mušajtu. Napadi so po navedbah Hutijev odgovor na saudsko bombardiranje Jemna v zadnjih petih dneh. Prodor Hutijev proti jugu, za katerega jemenska vojska trdi, da ga je v provinci Taiz ustavila, je sledil propadli ofenzivi vojske vlade v Adenu proti prestolnici Sana na severozahodu države, ki ga nadzira gibanje Ansar Alah. Borci uporniškega gibanja so v protinapadu prejšnji teden zavzeli celotno jemensko obalo ob Rdečem morju.
Energetsko ministrstvo Saudove Arabije je sporočilo začasno zaprtje naftovoda Vzhod-zahod, potem ko so naftovod iz smeri Iraka zadeli dronski napadi. Tisoč dvesto kilometrov dolgi naftovod Saudovi Arabiji - največji izvoznici surove nafte na svetu - omogoča izvoz nafte izven Hormuške ožine. V napadu so bile zadete in poškodovane črpalne postaje, ki se nahajajo ob naftnem cevovodu. Zaradi obstreljevanja črpalnih postaj je v petek tudi izbruhnil požar, ki je poškodoval naftovod. Kdo je z droni streljal na saudski naftovod, še ni potrjeno, je pa ameriški predsednik Donald Trump za to že obtožil Iran. Hutiji so prejšnji teden sicer zavzeli strateške točke ob Rdečem morju in se tako približali nadzoru nad ožino Bab el Mandab, ključno potjo za prevoz energentov. Ameriška veriga nizkocenovnih velikoprodajnih trgovin Costco je medtem zaradi pomanjkanja nafte v Združenih državah po iranski blokadi Hormuške ožine začela omejevati nakupe motornega olja, ki se uporablja za težko mehanizacijo in tovorna vozila. Posamezen kupec lahko po novem kupi dva desetlitrska kanistra olja na teden, pri čemer so desetlitrski kanister podražili za okoli 25 evrov in tako ceno skoraj podvojili.
V sirskih mestih Hama, Han Šajhun in Marat Al Numan več tisoč ljudi protestira proti vladnemu povišanju cen goriva. Protestniki med drugim blokirajo avtoceste in zažigajo avtomobilske gume. Vlada je cene dizelskega goriva zvišala za 40 odstotkov, ceno bencina pa za 28 odstotkov. Trdi, da gre za začasna povišanja, ki so posledica povišanja svetovnih stroškov zagotavljanja goriva in trenutne prenove rafinerije v Banijasu. Vlada namerava naftno zmogljivost z obnovo povečati z 80 tisoč na 130 tisoč sodčkov na dan.
Turška policija je pridržala najmanj 63 ljudi po izvedbi vsesplošnih racij, usmerjenih proti LGBTQ-organizacijam. Minister za pravosodje Akın Gürlek je sporočil, da so tožilci sprožili preiskavo proti 162 osumljencem, devetim združenjem in 13 podjetjem z namenom »zaščite otrok in družine kot institucije ter javnega reda«. Pridržane osebe je policija med drugim obtožila organizacije kriminalnih združb, kršitve zakona o društvih in tako imenovane opolzkosti, ki se nanaša na javno podpiranje LGBTQ-skupnosti in vsebin. Policija je najobsežnejše racije proti kvir skupnosti v zadnjih desetih letih izvedla v Istanbulu, Ankari, Izmirju in Mersinu. Stranka za pravico in razvoj predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana je leta 2015 prepovedala parado ponosa, policija pa je od takrat nasilno preprečevala javne poskuse zbiranja kvir skupnosti.
120-članski kosovski parlament je z 62 glasovi podpore po treh mesecih izglasoval novo vlado pod vodstvom trenutnega vršilca dolžnosti premierja Albina Kurtija. Kurtijeva stranka Gibanje za samoodločbo je zmagala na treh parlamentarnih volitvah, izvedenih po februarju lani, vključno s predčasnima volilnima krogoma decembra lani in junija letos, vendar ji ni uspelo pridobiti zadostne podpore za izvolitev predsednika. Konec avgusta je Kurti dosegel dogovor z opozicijsko Demokratično ligo Kosova, ki ima 18 poslancev, kar je dosegel z obljubo podpore poslancu Demokratične lige Bekimu Sejdiuu za novega predsednika države. Naslednji dan je šest poslancev lige sicer sporočilo, da kljub dogovoru Kurtijeve stranke ne bodo podprli. Dvanajst opozicijskih poslanskih glasov za Kurtija je bilo še vedno dovolj za sestavo vlade.
Premierji Walesa, Škotske in Severne Irske so na sestanku v valižanski prestolnici Cardiff podpisali memorandum o soglasju, s katerim razglašajo, da se bodo zavzeli za spremembo ustave Združenega kraljestva za priznanje pravice narodov monarhije do izvedbe referendumov o neodvisnosti. John Swinney iz Škotske nacionalne stranke, Michelle O'Neill iz stranke Sinn Féin in Rhun ap Iorwerth iz stranke Plaid Cymru so sicer memorandum uradno podpisali kot predstavniki vladajočih strank treh dežel Združenega kraljestva, in ne kot premierji. Britanske vlade od neuspelega referenduma o škotski neodvisnosti leta 2014 blokirajo nadaljnjo izvedbo referendumov o izstopu.
Dodaj komentar
Komentiraj