OFF sfaliranega puča
V Nigru je del vojske poskusil izvesti državni udar in prevzeti oblast v zahodnoafriški državi, ki jo od leta 2023 sicer vodi vojaška hunta pod vodstvom generala Abdurahamana Tianija. Skupina čez 200 vojakov je napadla vojaško bazo 101, ki se nahaja v prestolnici Niamey, v poslopjih nekdanjega mednarodnega letališča. Spopadi so trajali več ur, razširili pa so se tudi v poslopje državne televizije in v predsedniško palačo, ki je skupini vojakov ni uspelo zavzeti. Po poročanju državne televizije je hunta ubila nekaj dvajset upornih vojakov in jih okrog dvesto aretirala. Letališče so pred državnim udarom hunte leta 2023 kot vojaško bazo uporabljale Združene države Amerike. Spomnimo, da je vladajoča hunta leta 2024 prekinila dogovor, ki je Združenim državam Amerike dovoljeval nameščanje svojih vojaških baz v državi, s tem pa je bilo državo prisiljenih zapustiti okrog tisoč ameriških vojakov. Poleg vojaške baze 101 na nekdanjem letališču v prestolnici so imele Združene države Amerike pred prekinitvijo dogovora v Nigru še eno vojaško bazo, in sicer v mestu Agadez. Niger je januarja lani izstopil iz Gospodarske skupnosti Zahodnoafriških držav, bolje znane kot ECOWAS, in se gospodarsko povezal z bližnjima Malijem in Burkino Faso, ki jima prav tako po puču vladajo vojaške hunte. Več v uporu vojakov v Nigru v OFFsajdu ob petih.
Odvetnik zambijskega opozicijskega vodje in nekdanjega predsedniškega kandidata Briana Mundubileja je sporočil, da je bil Mundubile po aretaciji prejšnji teden obtožen izdaje. Policija ga je aretirala v četrtek, in sicer po tem ko je Mundubile javno zatrdil, da bo izpodbijal rezultate predsedniških volitev zaradi goljufije pri izvedbi, štetju in razglasitvi rezultatov. Na volitvah 13. avgusta je Mundubile prejel 38 odstotkov glasov, medtem ko je stari in novi predsednik Hakainde Hichilema prejel 60 odstotkov glasov. Med štetjem glasov je policija aretirala 11 ljudi, vključno z več člani opozicije. Poleg tega je volilna komisija zaradi poročil o nasilju nad člani volilnega osebja in kraji glasovnic za več ur prekinila štetje glasov.
Ekvadorsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Lenína Morena obsodilo na pet let zapora, po tem ko ga je spoznalo za krivega sprejemanja podkupnin kitajskega državnega podjetja Sinohydro. Poleg zaporne kazni je bila 73-letniku izrečena tudi prepoved morebitnih prihodnjih kandidatur za politične položaje. Po podatkih tožilstva je Moreno med letoma 2009 in 2018 od podjetja Sinohydro sprejel podkupnine v skupni vrednosti čez 65 milijonov evrov. Morenova žena in hči ter njegova brata in njuni ženi so bili kot sostorilci obsojeni na dve leti in pol zapora. Petletno zaporno kazen je prav tako prejel nekdanji kitajski veleposlanik v Ekvadorju Cai Runguo. Urad državnega tožilca je proti Morenu in njegovi družini preiskavo v primeru uvedel marca 2023. Zaradi slabega zdravja bo Moreno, ki je bil predsednik Ekvadorja med letoma 2017 in 2021, kazen odslužil v hišnem priporu.
Na nedeljskem referendumu so Islandci s slabimi 53 odstotki glasov zavrnili vladno pobudo za nadaljevanje pogovorov o pridružitvi Evropski uniji 13 let po njihovi prekinitvi. Islandija je sicer članica Schengna. Glavni razlog za zavračanje pristopa k članstvu Evropske unije so za Islandce ribolovne pravice. Islandija se je med vojnami za trske z Združenim kraljestvom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – kmalu po osamosvojitvi od Danske – uspešno borila za zaščito svojega ribištva pred tujimi ribiči, ribiška in pomorska industrija te države pa še vedno predstavljata skoraj 40 odstotkov njenega izvoza. Referenduma se je udeležilo skoraj 83 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najvišja udeležba na referendumih ali volitvah v Islandiji od leta 2009.
Specializirano državno tožilstvo je predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića obvestilo, da so ugotovili izpolnitev pogojev za začetek kazenskega postopka proti trenutnemu poslancu Svobode Robertu Golobu, in sicer zaradi nedovoljenega dajanja daril v času, ko je opravljal funkcijo premierja. S tem tožilstvo na podlagi poziva ljubljanskega okrožnega sodišča poziva državni zbor, da se izreče o priznavanju poslanske imunitete Robertu Golobu. Stevanović je o tem obvestil Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo državnega zbora. Slednja bo predlog parlamentu za odločitev glede Golobove poslanske imunitete obravnavala na zaprti seji. Za kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje je v kazenskem zakoniku sicer zagrožena kazen do šestih let zapora. Tožilstvo je za portal N1 pojasnilo, da se obvestilo predsedniku parlamenta nanaša na oktobra vloženo zahtevo za sodno preiskavo proti Golobu zaradi obtožbe vmešavanja v delo policije v času spora z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Infokolpa, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš in drugi pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah so napovedali umik pobude ter zatrdili, da bodo glede novele raje vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona. Zakaj so se pobudniki odločili za umik referenduma, pove Jošt Žagar iz Infokolpe.
Ostajamo v morju slovenskih referendumov. Državni zbor je kot datum za izvedbo prejšnji teden potrjenih posvetovalnih referendumov razpisal 11. oktober. Trije posvetovalni referendumi — o ukinitvi RTV prispevka, volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in pogojevanju državne pomoči z družbenokoristnim delom – bodo tako na isti dan kot naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Državni zbor je s 46 glasovi za in 29 glasovi proti sprejel novelo zakona o javnih uslužbencih, s katerim je ukinil uradniški svet, zadolžen za strokovno izbiro javnih uslužbencev. 12-članski svet je bil ustanovljen leta 2003, zadolžen pa je bil za imenovanje komisij javnih natečajev za zaposlitve na položaje, kot so državni sekretarji in generalni direktorji. Vlada, ki je novelo predlagala, trdi, da bodo za imenovanje na položaje višjih javnih služb še vedno razpisani javni natečaji. Novela določa, da bo prejšnje naloge uradniškega sveta prevzel center za kadre, ob tem pa bo postopek izbora digitaliziran preko eUprave in skrajšan. Proti noveli so glasovale poslanske skupine Svobode, Socialnih demokratov in Levice.
Dodaj komentar
Komentiraj