OFF s financiranjem ICE
Brazilski kongres je preglasoval veto brazilskega predsednika Luiza Inacie Lule da Silve in s tem omogočil znižanje zaporne kazni nekdanjemu predsedniku države Jairju Bolsonaru s 27 na 22 let. V spodnjem domu je za preglasitev veta glasovalo 318 poslancev od potrebnih 257 in v senatu 49 poslancev od potrebnih 41. Zakon prav tako predvideva hitrejšo sprostitev iz hišnega pripora, in sicer s prejšnjih največ šest let na sedanje največ štiri leta. Poleg Bolsonara bi se zaporna kazen zmanjšala še okoli 280 njegovim podpornikom, ki so sodelovali v poskusu državnega udara. Preden zakon stopi v veljavo, ga mora dokončno potrditi še brazilsko vrhovno sodišče. Spomnimo, brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika septembra lani obsodilo na 27 let zapora zaradi sodelovanja v poskusu državnega udara, potem ko je za pol odstotka izgubil volitve proti Luizu Inaciu Luli da Silvi.
Po poročanju libanonskega ministrstva za zdravje je sionistična vojska v novem napadu v južnem Libanonu ubila 17 ljudi, med njimi dva otroka, in poškodovala 35 ljudi. S tem je sionistična tvorba ponovno kršila začasno prekinitev ognja. To sta Izrael in Libanon sprva podpisala 16. aprila ter jo nato podaljšala 23. aprila.
Ameriški kongres je danes soglasno obnovil proračunsko financiranje večine ministrstva za domovinsko varnost z izjemo Službe za priseljevanje in carine, znane kot ICE, ter Mejne straže. Slednji sta bili izključeni zaradi zahteve Demokratov, da se vzpostavi varnostne mehanizme, ki bodo preprečile nadaljne smrti ameriških državljanov zaradi ravnanja omenjenih služb. Financiranje vlade se je ustavilo pred 76 dnevi, ko so ga blokirali senatni Demokrati zaradi nasilja agentov ICE-a in Mejne straže. Prekinitev financiranja se je najbolj poznala v letalskem prometu, saj je vse več letaliških varnostnikov dajalo odpoved ali pa šlo na bolniško. Financiranje so potem obnovili za večino vlade, Demokrati v senatu pa so še naprej blokirali denar za Ministrstvo za domovinsko varnost in predlagali, dokler v zgornjem domu kongresa ni bil potrjen njihov predlog, da se financiranje obnovi vsem agencijam znotraj ministrstva z izjemo ICE-a in mejne službe.
Združene države Amerike so uvedle sankcije proti nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Demokratične republike Kongo Josephu Kabili, češ da je podpiral oboroženo gibanje M23. Kabila je prišel na oblast leta 2001, ko je nasledil svojega očeta Laurenta Kabilo. Vojaško sodišče Demokratične republike Kongo je lani Kabilo v odsotnosti obsodilo na smrt zaradi izdaje in drugih obtožb v zvezi s sodelovanjem z uporniško skupino. ZDA so s sankcijami blokirale vsa sredstva nekdanjega kongovskega predsednika v ZDA in prepovedale finančne transakcije z njim.
V glavnem mestu Čada N'Djamena protestniki zahtevajo izpustitev voditelja čadske opozicije in nekdanjega predsednika vlade Succesa Masra, ki ga je lanskega avgusta sodišče v N'Djameni obsodilo na dvajsetletno zaporno kazen zaradi sovražnega govora, ksenofobije ter širjenja in spodbujanja sovraštva na družabnih omrežjih.
Venezuelske oblasti pod vodstvom začasne predsednice Delcy Rodriguez so z ameriškimi podjetji podpisale sporazum o nafti in plinu. V skladu s sklenjenima sporazuma bosta ameriški podjetji Hunt Overseas Oil Company in Crossover Energy poslovali v pasu reke Orinoko, kjer so večinoma skoncentrirane venezuelske zaloge nafte. Odločitev sledi ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so jo Združene države Amerike izvedle v začetku leta. ZDA so sicer v sredini aprila umaknile sankcije proti Rodríguez in več venezuelskim podjetjem, predvsem v naftnem sektorju, potem ko je Rodríguez ameriškemu kapitalu omogočila vstop na venezuelski trg.
Študentje v Čilu protestirajo proti predlaganim rezom predsednika države Joseja Antonia Kasta na področju izobraževanja. Protesti potekajo po več mestih, v glavnem mestu Santiago de Chile je prišlo do spopada med protestniki in policijo. Protestniki opozarjajo, da bodo predlagani rezi v izobraževanje poslabšali kakovost izobraževanja in povečali družbeno neenakost. Kast je oblast prevzel po decembrskih volitvah, na katerih je osvojil 58 odstotkov glasov. V kampanji je poudarjal stroge protimigrantske ukrepe, deportacijo tujcev, prosti trg in deregulacijo, gradnjo zaporov ter vlaganje v policijo in vojsko.
Demokrati Anžeta Logarja so potrdili, da so od Slovenske demokratske stranke prejeli izhodišča za koalicijsko pogodbo. Predsednik SDS Janez Janša je napovedal predstavitev osnutka vsem strankam, ki so podprle sprejeti zakon o vladi, ki zmanjšuje števila ministrstev z 19 na 14. Poleg Demokratov in SDS so za zakon glasovali še poslanci Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Fokusa Marka Lotriča in Resni.ce. Slednja zanika, da bi prejela kakršnokoli vabilo za sodelovanje od SDS, trojček NSi, SLS in Fokusa pa ni podal izjave na to temo.
Za nadomestilo poslanske plače je zaprosilo 19 nekdanjih funkcionarjev državnega zbora, ki po izteku mandata poslanca v državnem zboru nimajo službe. Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klokočar Zupančič bo do nadomestila upravičena pol leta in bo prejela največ izmed nekdanjih poslancev, to je več kot 5200 evrov bruto. Poslancem, ki so opravili več mandatov, se lahko izplačevanje nadomestila podaljša do dvakrat za tri mesece. Po poročanju 24ur so poleg Klakočar Zupančič za nadomestilo zaprosili še Matej Tašner Vatovec in Miha Kordiš, ki sta izstopila iz stranke Levica, Darko Krajnc iz Gibanja svobode in Jonas Žnidaršič iz Socialnih demokratov. Prav tako so prošnjo za nadomestilo vložili Andrej Hoivik iz Slovenske demokratske stranke ter Eva Irgl in Dejan Kaloh, ki sta zapustila SDS. Do dodatka, na primer, ni upravičena nekdanja Svobodina in nato SD-jeva poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki bo delovala v kulturnoumetniškem uredništvu RTV Slovenija. Prav tako ne Jožef Horvat in Miroslav Gregorič, ki sta se pa upokojila. Trenutni predsednik Demokratov Anže Logar za nadomestilo ni zaprosil, nekdanji vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Jani Prednik pa nadomestilo prejema že od oktobra, ko je odstopil kot poslanec državnega zbora.
Dodaj komentar
Komentiraj