OFF s cenzuro govora
Protesti v Boliviji se stopnjujejo. Protestniki v La Pazu so se spopadli s policijo, ta pa je proti njim uporabila solzivec. S tem je želela preprečiti prihod protestnikov na glavni trg, na kar so se protestniki odzvali z uporabo eksploziva in kamnov. Kmetje, rudarji, učitelji in pripadniki domorodnih skupin zahtevajo odstop predsednika Rodriga Paza, povečanje plač in splošno ekonomsko blaginjo. Državno tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo Maria Argolla, vodjo največjega sindikata Central Obrera Boliviana. Obtožnica ga bremeni terorizma in napeljevanja h kaznivim dejanjem.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal nove sankcije proti kubanskim uradnikom in vladnim agencijam ter jih označil kot grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav. Pri tem se je skliceval na ameriški medij Axios, ki brez dokazov trdi, da je Kuba od Irana in Rusije dobila več kot 300 brezpilotnikov, ki lahko dosežejo ameriške cilje na Floridi. ZDA so tako sankcioniranim uradnikom in agencijam zamrznile premoženje in prepovedale vstop v državo. Spomnimo, da je vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa po ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura uvedla energetsko blokado Kube ter sprejela več drugih sankcij proti kubanskim oblastem in podjetjem. Prejšnji teden je ameriška vlada kubanske oblasti začela izsiljevati s ponudbo humanitarne pomoči v vrednosti dobrih 85 milijonov evrov v zameno, da sprejmejo ključne reforme, torej uvedejo kapitalistični sistem.
Zaposleni na SoFi stadionu v Los Angelesu so napovedali stavko v primeru, da bodo na stadionu v času svetovnega nogometnega prvenstva prisotni agenti ameriške Službe za priseljevanje in carine, znane kot ICE. Zaposleni vztrajajo, da bo prisotnost agentov povzročila vzdušje strahu zanje in za navijače. Stadion SoFi bo gostil osem tekem, vključno s prvo tekmo Združenih držav Amerike, ki se bodo pomerile s Paragvajem. Sindikat Unite Here Local 11, ki zastopa okrog dva tisoč gostinskih delavcev na stadionu SoFi, je Fifo že aprila pozval, naj prepove prisotnost ICE-a na tekmah svetovnega nogometnega prvenstva, ki bodo potekale v mestu.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović zavrača imenovanje izraelskega veleposlanika Nisana Amdurja zaradi nasprotovanja politiki sionistične tvorbe. Izraelska vlada je Amdurjevo imenovanje potrdila novembra lani. Sedanjemu izraelskemu veleposlaniku na Hrvaškem Garyju Korenu se mandat izteče konec meseca. Amdur bo po odhodu Korena v Zagreb prišel kot začasni odpravnik poslov, saj za to funkcijo ne potrebuje soglasja hrvaškega predsednika.
Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je s podjetjem Smartmatic sklenila pogodbo za dobavo 38 milijonov evrov vrednega sistema za biometrično identifikacijo volilcev in skeniranja glasovnic. Uvedba sistema bo potekala v treh fazah. Prva vključuje dobavo elektronske opreme in usposabljanje uporabnikov, druga transportne storitve, tretja pa tiskanje in pakiranje glasovnic. Volilna komisija je sicer za dobavo sistema izbrala konzorcij pod vodstvom podjetja Smartmatic s sedežem v Londonu, čeprav je bila ponudba banjaluškega podjetja Planet soft za osem in pol milijona evrov cenejša. Lastnik podjetja Planet soft Vedran Jarić je minuli mesec napovedal sprožitev upravnega spora pred sodiščem Bosne in Hercegovine. Splošne volitve bodo v Bosni in Hercegovini potekale 4. oktobra.
V Keniji potekajo protesti zaradi naraščajočih cen. Protesti so se začeli po stavki delavcev v javnem potniškem prometu, kar je potnikom povzročilo veliko nevšečnosti. Protestniki blokirajo avtoceste, zanetili so požare in poskušali ustaviti avtomobile in cestni promet. Shodi sicer potekajo po več mestih, in sicer v Nairobiju, Mombasi, Nakuruju, Eldoretu in Nyeriji. V spopadih med protestniki in policijo so umrli 4 ljudje, 30 jih je bilo ranjenih. Po navedbah kenijskega notranjega ministrstva je policija v ponedeljek aretirala več kot 340 ljudi. Protest delavcev v potniškem prometu je sprožilo povišanje cen goriva, zlasti dizla, kateremu je cena narasla za 23 odstotkov.
Skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je v državni zbor vložila kandidaturo predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše za predsednika vlade. Podporo so mu poleg poslancev SDS že napovedali v NSi s priveskoma ter Demokratih in v stranki Resnica, ki bo sicer formalno ostala v opoziciji. Kandidatura je bila vložena z 48 poslanskimi podpisi, mandatarski kandidat pa za izvolitev potrebuje 46 glasov. Zadnja je sicer predlog koalicijske pogodbe na skupni seji izvršnega odbora in sveta stranke potrdila stranka Fokus Marka Lotriča. Nekaj dvomov je zbujal glas Roberta Potnika, poslanca Demokratov, a je ta naposled le prispeval svoj glas. Kakšne so prioritetne točke koalicije in kaj pomeni potrditev uvrstitve specializiranega državnega tožilstva za pregon gospodarskega in političnega kriminala, ki je bil glavni pogoj Demokratov za vstop v koalicijo, pojasni predsednik SDS Janez Janša.
Glasovanje o novem mandatarju bi lahko potekalo najhitreje v petek.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je sicer pred vložitvijo Janševe kandidature sestala s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom in predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo z namenom iskanja možnosti, da bi Slovenija dobila tehnično vlado za obdobje dveh let. Eden od omenjenih predlogov je tudi, da bi se vodenje države razdelilo med Golobom in Janšo, kjer bi vsak izmed njiju vodil vlado polovico štiriletnega mandata. Slednjemu stranki nista bili naklonjeni, predlogu tehnične vlade pa je Svoboda prikimala, medtem ko SDS ni implicitno nasprotovala predlogu, ampak je hkrati opozorila, da so koalicijska pogajanja zelo daleč. Razloge Gibanja Svoboda za podporo tehnični vladi pojasni predsednica sveta Svobode Nataša Avšič Bogovič.
Državni svet je zavrnil predlog odložilnega veta na intervencijski zakon, ki ga je vložila interesna skupina delojemalcev. Za odložilni veto je glasovalo 14 državnih svetnikov, 21 jih je bilo proti. Če bi bil veto potrjen, bi moral državni zbor ponovno odločati o predlogu interventnega zakona in ga potrditi z absolutno večino, torej z najmanj 46 glasovi za.
Predstavniki Centra nevladnih organizacij Slovenije so javno podprli Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan, zoper katerega je kazensko ovadbo vložila vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot. Novinarske konference so se med drugim udeležili predstavniki Amnesty International Slovenija, Glasu ljudstva, Umanotere, Delavske svetovalnice, Ženskega lobija in uredništva Radia Študent. Spomnimo, Filip Dobranić je pozival k demokratičnim pritiskom na poslance Resnice in Demokratov, da podprejo zakonodajni referendum zoper novo sprejeti interventni zakon, pri čemer je poimensko izpostavil poslance Resnice in Demokratov. Kokot je zaradi navedbe imen poslancev, ki so sicer javne osebe, vložila kazensko ovadbo, v kateri mu očita storitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Kazensko ovadbo Kokot zoper Dobranića pa sta kot brezpredmetno označila tako pravnik Miha Šepec kot Pravna mreža za varstvo demokracije.
Dodaj komentar
Komentiraj