OFF Amerike
Izraelska genocidna vojska je v poostrenih napadih na jugu Libanona ubila 18 ljudi, s čimer je ponovno prekršila pogoje premirja med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki določajo prekinitev vseh spopadov, tudi v Libanonu. Zaradi kršitev sionistične tvorbe je bilo odpovedano današnje srečanje ameriških in iranskih predstavnikov v Švici, kjer bi strani določili pogoje premirja potem, ko je predsednik ZDA Donald Trump podpisal memorandum o sklenitvi trajnega premirja. Ameriški hegemon, ki mu nenadoma ni več pogodu delovanje njegovega steklega psa v regiji, je začel pritiskati na izraelske oblasti, naj se držijo pogojev premirja z Iranom, ki določa umik sionističnih sil z juga Libanona.
Spodnji dom zimbabvejskega parlamenta je včeraj podprl zakon, ki onemogoča neposredne volitve za predsednika države, po novem ga bodo namreč volili poslanci v parlamentu. Poleg tega nov zakon za dve leti podaljšuje trajanje predsedniškega mandata in mandata poslancev – iz pet na sedem let. Zakon mora potrditi še zgornji dom parlamenta. Če bo zakon sprejet, bo predsedniku Emmersonu Mnangagwi mandat potekel šele leta 2030. Mnangagwa je na položaju predsednika že od leta 2017, ko je vojaški udar odstavil prejšnjega predsednika Roberta Mugabeja po skoraj 30 letih oblasti.
Libijska vlada narodne stabilnosti, ki nadzira zahodni del države, je sprejela načrt, po katerem bodo februarja naslednje leto potekale parlamentarne in predsedniške volitve s ciljem poenotenja razdeljene države. Libija je namreč de facto razdeljena na zahodni del, ki ga vodi vlada narodne stabilnosti, ki jo priznavajo Združeni narodi, in pa vzhodni del, ki mu vlada vojaška oblast pod nadzorom Libijske narodne vojske, krajše LNA. Predstavniki LNA predlaganega načrta oblasti niso zavrnili, so pa izjavili, da podpirajo ameriški načrt za poenotenje Libije. Tega je predlagal ameriški vrhovni svetovalec za arabske in afriške zadeve Masad Boulous, podrobnosti načrta pa niso znane. Načrt vlade narodne stabilnosti je prvi poskus za izvedbo volitev v Libiji po letu 2021, ko so bile napovedane predsedniške volitve suspendirane za nedoločen čas.
Brazilska federalna policija je v prestolnici Brasiliji in v zveznih državah Bahia in São Paulo izvedla 18 racij na domovih, med njimi tudi na domu senatorja Jaquesa Wagnerja iz vrst vladajoče Delavske stranke. Senator je obtožen suma korupcije v navezavi s posojilno banko Banco Master, ki naj bi ji v zameno za podkupnine nudil podporo pri sprejemanju za banko ugodne zakonodaje. Škandal Banco Master je osredotočen na bivšega lastnika Daniela Vorcara, ki je od novembra lani v priporu zaradi suma prevare, korupcije in pranja denarja. Wagner obtožbe zanika, podporo pa mu je izrekla tudi Delavska stranka.
Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v Venezuelo poslalo opozicijsko političarko Dinorah Figuera, da bi ta s prehodno vlado začasne predsednice Delcy Rodriguez izoblikovala tako imenovani »načrt za oblikovanje verodostojnih volilnih oblasti« kot del tako imenovanih »svobodnih volitev« v znova podjarmljeni južnoameriški državi. Figuera, ki je zadnjih osem let preživela v izgonu v Španiji, se je oddaljila od vodje venezuelske opozicije Marie Corine Machado tako, da podpira ameriški načrt za tako imenovano »politično tranzicijo« v Venezueli.
Vlada pod vodstvom slovaškega premierja Roberta Fica je preživela glasovanje o nezaupnici. Vlado je podprlo 78 od 150 poslancev slovaškega parlamenta. O nezaupnici se je vlada odločala potem, ko je ustavno sodišče zahtevalo takojšnje ukrepe vlade zaradi ugotovljenega kršenja evropskega mehanizma za proračunsko odgovornost. Ta določa, da delež javnega dolga ne sme presegati 59,7 odstotka bruto domačega proizvoda države. Fico se je po glasovanju na omrežju Facebook zahvalil poslancem, ki so podprli vlado, češ, da zaradi njihove odločitve ne bo potrebno na predčasne volitve.
Visoko sodišče v New Delhiju je ovrglo pritožbo družbenega omrežja Telegram, ki jo je vložilo podjetje po uvedbi začasne prepovedi družbenega omrežja na začetku tedna. Telegram ima v Indiji 150 milijonov uporabnikov, vlada pa je omrežje blokirala, ker so se pred začetkom vstopnih izpitov na medicinske fakultete na omrežju pojavili posnetki uporabnikov, ki so delili izpitna vprašanja in njihove rešitve.
Na kampanjo pred referendumom o parkirnem odloku v Ljubljani se je po navedbah Mestne občine Ljubljana prijavilo šest organizatorjev. To so stranke Glas za otroke in družine, Levica, Vesna, Piratska stranka Slovenije in Mi, socialisti ter Klemen Fajs kot fizična oseba. Referendum, ki bo tretji občinski referendum po letu 2000 je bil razglašen potem, ko je Civilna iniciativa za Ljubljano zbrala več kot 14 tisoč podpisov za razpis referenduma o spornem odloku o parkiranju. Ta je razširil obseg plačanih parkirnih mest in omejil število parkirnih dovolilnic na eno na stanovanjsko enoto. Mestna občina je odlok po uspehu kampanje zbiranja podpisov umaknila, predstavniki civilne iniciative pa trdijo, da je umik odloka pravno sporen, saj je umik možen zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti. Župan Zoran Janković je predstavnike civilne iniciative pozval k umiku referenduma, ti pa vztrajajo pri referendumu, saj bi ta onemogočil ponovno uvedbo odloka do županskih volitev novembra.
Občinski svet Mestne občine Koper je obravnaval gradivo o domnevnih načrtih Luke Koper za gradnjo plinskega terminala in pretovora utekočinjenega naftnega plina. Ob tem je Luko Koper pozval, naj predstavi načrte. Skrite načrte je javnosti razkril ankaranski župan Gregor Strmčnik. Ankaranski občinski svet je prav tako v začetku meseca soglasno sprejel sklep o odločnem nasprotovanju takšni širitvi pristanišča. Luka Koper zanika načrtovanje gradnje plinskega terminala, koprska mestna uprava pa od luke zahteva javno predstavitev razvojnih načrtov, saj bodo ti vplivali na življenje lokalnih prebivalcev.
Dodaj komentar
Komentiraj