11. 5. 2026 – 14.00

JRM JLA OFF

Vir: Wikimedia commons, public domain
Christian Schmidt bye
Vir: Lisa Hastert, EU Civil Protection and Humanitarian Aid/Flickr/CC BY-NC-ND 2.0
10. 4. 2026 – 17.00
Izrael premirje med ZDA in Iranom izkoristil za napade na Libanon

V izraelskem knesetu bo minister za pravosodje Jariv Levin danes predstavil zakon o uvedbi smrtne kazni in javnih sojenj za Palestince, ki so sodelovali v odporniških napadih 7. oktobra 2023. Zakon, o katerem bodo danes glasovali v knesetu, podpirajo tako vladajoče kot opozicijske stranke. Predlaga obravnavo obtoženih Palestincev pred posebnim vojaškim sodiščem, ki bi lahko »prilagodilo nekatera običajna pravila o dokazih in postopkih«, vključno s pravili o pričanju. Zakon določa tudi, da bi sojenja potekala v Jeruzalemu, uvodni narok, razsodba in izrek kazni pa bi bili posneti in predvajani na namenski spletni strani.

Izraelska vojska je v zračnih napadih na mesto Nabatieh v južnem Libanonu ubila najmanj štiri ljudi. V napadu na vas Aba je vojska ubila babico in njenega enajstletnega vnuka. V drugem napadu na kraj Džardžua je Izrael ubil brata. Poleg tega so izraelske sile poslale dodatne vojake v begunsko taborišče Kalandija na okupiranem Zahodnem bregu. Svojo vojaško prisotnost v begunskem taborišču je izraelska vojska okrepila po tem, ko je Palestinec streljal na mejno policijo v bližini. Izraelska policija se je odzvala s streljanjem na Palestinca, z zvočnimi granatami, zaplinjenjem taborišča s solzivcem in aretacijami več kot dvajsetih ljudi.

V nedeljo se je v somalski prestolnici Mogadiš začel petdnevni cikel protestov v podporo notranje razseljenim prebivalcem države, potem ko je vlada v začetku leta v mestu izvedla več evikcij. Policija je v streljanju na protestnike ubila ena osebo. Protest, ki je potekal na 22 krajih v prestolnici, je organiziral svet opozicijskih voditeljev. K protestom je opozicija pozvala nekaj dni pred datumom, ko bi se predsedniku Hasanu Šejku Mohamudu moral izteči štiriletni mandat. 15. maj, kot kaže, ne bo zadnji dan Mohamuda na predsedniškem stolčku, saj je somalski parlament marca potrdil ustavno spremembo podaljšanja predsedniškega mandata s štirih na pet let. 

19. 11. 2022 – 15.00
O oboroženih spopadih na vzhodu Demokratične republike Kongo

Dve oboroženi skupini - Zadruga za razvoj Konga oziroma CODECO in Konvencija za ljudsko revolucijo oziroma CRP - sta v spopadu v provinci Ituri na severovzhodu Demokratične republike Kongo ubili najmanj 69 ljudi. Na z zlatom bogatem območju, ki meji na Ugando in Južni Sudan, že desetletja poteka konflikt med etničnima skupinama Hema in Lendu. CODECO trdi, da ščiti interese skupnosti Lendu, medtem ko CRP podpira skupino Hema. Spopad med skupinama sledi napadu CODECA na več vasi etnije Hema ob koncu aprila.

17. 7. 2023 – 17.00
Prvak zmagovalne stranke na tajskih parlamentarnih volitvah ostal brez premierskega stolčka

Nekdanji tajski premier Thaksin Shinawatra je bil po odsluženih osmih mesecih zaporne kazni zaradi korupcije izpuščen iz bangkoškega zapora. Na položaju je bil od leta 2001 do 2006, ko je vojska izvedla državni udar. Po petnajstih letih izgona se je leta 2023 vrinil na Tajsko, kjer je bil obsojen na osem let zapora. Zaporno kazen mu je nato skrajšal kralj Rama deseti. Pred državnim udarom je vodil stranko Pheu Thai. Mesto predsednice stranke in premierski stolček je leta 2024 prevzela njegova hči Paetongtarn, a jo je tajsko ustavno sodišče odstavilo s položaja po dveh tednih opravljanja funkcije.

19. 5. 2022 – 17.00
Zakonska ureditev in realnost opravljanja splava na Hrvaškem

V soboto je v Zagrebu potekal tako imenovani shod za življenje, družino in Hrvaško. Organiziralo ga je društvo V imenu družine, ki se zavzema za spremembo zakonodaje, ki bi prepovedala splav. Na shodu se je zbralo več sto ljudi, med drugimi tudi minister za demografijo Ivan Šipić in neonacistični pevec Marko Perković – Thompson. Trenutno veljavni zakon, ki izhaja iz jugoslovanske ustave iz leta 1978 in ženskam na Hrvaškem omogoča splav do desetega tedna nosečnosti, je po mnenju organizatorjev shoda zastarel in komunističen. Društvo je napovedalo, da bo tako imenovani shod za življenje v prihodnjih mesecih ponovilo še v vsaj dvajsetih drugih hrvaških mestih. 

Puljska policija je uvedla kriminalistično preiskavo proti mladoletnemu hrvaškemu državljanu, ki je 4. maja v Titovem parku v Pulju položil venec ob obletnici smrti Josipa Broza –  Tita. Mladoletnik je bil oblečen v uniformo Jugoslovanske ljudske armade, na glavi pa je nosil vojaško kapo z rdečo zvezdo. Mladoletnik je, kot trdi policija, s tem kršil 5. člen Zakona o prekrških zoper javni red in mir, zato je napovedala vlogo obtožnice na sodišče.

9. 8. 2023 – 21.00
Republika Srbska ne priznava visokega predstavnika za BiH

Po petih letih na položaju je s funkcije visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini odstopil Christian Schmidt. O odstopu je že obvestil upravni odbor Sveta za uveljavitev miru, ki mora zdaj začeti postopek izbire novega predstavnika. Schmidt bo svoje funkcije opravljal, dokler ne bo imenovan njegov naslednik. Po poročanju portala Istraga.ba je Schmidt odstopil po grožnjah s sankcijami Trumpove vlade. Ta je lani odpravila sankcije za več uradnikov Republike Srbske. Urad visokega predstavnika je nastal po koncu vojne v Bosni in Hercegovini leta 1995, njegova funkcija pa je nadziranje izvajanja daytonskega mirovnega sporazuma. Visoki predstavnik lahko sprejema zakone in razrešuje izvoljene politike, če oceni, da ogrožajo mir in ustavno ureditev države.

Kohezijsko ministrstvo je odobrilo evropska sredstva za odkup stanovanj Premogovnika Velenje v skupni vrednosti nekaj manj kot šest milijonov evrov, ki jih bo prejel Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Prek projekta bo stanovanjski sklad prejel več kot 300 stanovanj, v katerih večinoma bivajo nekdanji rudarji, starejši od 50 let. Prenos stanovanjskega fonda iz lasti premogovnika na državni sklad določa februarja sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakon določa, da bodo lahko rudarji, ki stanovanj iz socialnih razlogov niso mogli odkupiti, ostali v sistemu neprofitnih najemnin. 

Poslanci Svobode, Socialnih demokratov, Levice in Vesne so pred današnjo sejo državnega zbora vložili zahtevo za ponovno odločanje o razrezu mest v delovnih telesih, ki ga je v petek potrdil kolegij predsednika državnega zbora. Če bi obveljala petkova odločitev kolegija, bi največ predsedniških mest pripadlo Slovenski demokratski stranki, to je osem. Sledila bi jim Svoboda s petimi mesti, Nova Slovenija s štirimi in Socialni demokrati z dvema mestoma. Poslanske skupine Demokratov Anžeta Logarja, Resni.ce ter Levice in Vesne bi dobile vsaka po eno mesto v odborih državnega zbora. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi