Potem ko so se v tudi v tem mandatu še naprej, a ne več tako prepričljivo kot v prejšnji sestavi državnega zbora, največji parlamentarni stranki Gibanje Svoboda vendarle premislili in da ne bodo ravnali povsem enako, kot je ravnala največja opozicijska stranka na začetku prejšnjega mandata, umaknili svoje že vložene spremembe zakona o vladi, so svojo verzijo prihodnje sestave vlade, ki število ministrstev z 19 krči na 14, v proceduro vložili v Slovenski demokratski stranki, katere še naprej nezamenljiv predsednik in že trikrat predsednik vlade Janez Janša pa je vendarle napovedal, da bodo strankam, ki ga bodo danes na glasovanju v DZ podprle, poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi in morebitni sestavi nove desne ter že četrte Janševe vlade. Čeprav bodo zakon o vladi glede na napovedi podprle stranke, ki so poskrbele za to, da je z 48 glasovi podpore predsednik državnega zbora postal predsednik prvič čez parlamentarni prag uvrščene stranke Resni.ca Zoran Stevanović, torej ob SDS še trojček strank Nova Slovenija, SLS in Fokus ter Demokrati v državni zbor sicer neuvrščenega Anžeta Logarja, pa ta koalicija narodne kolaboracije z že trikratnim okupatorjem domače države še vendarle ni tako povsem samoumevna. 

Ne glede na to, da zakon o vladi med drugim predvideva premestitev resorja dela pod gospodarstvo in pod enega samega ministra, kar v evropskem političnem prostoru pač ni nekaj povsem običajnega, so sicer danes v razpravni dvorani državnega zbora, da bodo glasovali proti, zatrdili le poslanci Levice. Tako Gibanje Svoboda kot Socialni demokrati pa da predlogu ne bodo nasprotovali, saj da ima po besedah vodje največje poslanske skupine Boruta Sajovica vsakdo pravico oblikovati vlado, kakršno si želi, pa čeprav bo denimo področje enakih možnosti iz nje črtano in ga bosta nadomestili področji družine in demografije, čemur bi lahko aktivno in v imenu svojih volivk in volivcev, pa čeprav brez pravih političnih možnosti za uspeh, nasprotovali vsaj v Socialnih demokratih zadnjega ministra za gospodarstvo Matjaža Hana. 

Nekoliko bolj zgovorno za še naprej negotovo prihodnost četrte Janševe vlade so sicer ravnali Demokrati v Državnem zboru brez Anžeta Logarja, ki - kljub temu da so to možnost kot vse preostale poslanske skupine imeli - svojega stališča do predloga zakona o tej vladi narodne kolaboracije za razliko od SDS, trojčka Nova Slovenija, SLS in Fokus ter stranke Resni.ca na današnji izredni seji sploh niso predstavili, pa čeprav ne gre dvomiti, da ima vseh šest poslank in poslancev Demokratov navodilo, da SDS-ov predlog podprejo, in si s tem omogočijo vabilo na pogajanja za sestavo te nove desne vlade in koalicije narodne kolaboracije. 

Da sicer vse le ne bo šlo tako gladko, kot si je nemara to zamislil Janez Janša, so dali vedeti tudi v stranki Resni.ca, v kateri skupaj z Demokrati pravzaprav imajo v rokah ključ do naslednje in že četrte vlade SDS-a ter Janeza Janše. Tako je predsednik Zoran Stevanović zatrdil, da se koalicijskih pogajanj, tudi če bodo nanje kot podporniki SDS-ovih sprememb zakona o vladi povabljeni, ne bodo udeleževali in da z morebitno manjšinsko desno vlado 43-ih poslanskih glasov ne bodo sklepali nobenih ločenih koalicijskih sporazumov, saj da bi bilo to politično sodelovanje, za katerega so se tudi z overjeno izjavo predsednika zavezali, da do njega ne bo prišlo.

Toda taktika Zorana Stevanovića, ki najverjetneje še sploh ni usklajena z Janezem Janšo in preostalimi nepartnericami iz morebitne nove desne vlade, je sicer kar se da prozorna, saj vsem petim poslancem stranke Resni.ca pravzaprav sploh ni potrebno glasovati za novo, pa čeprav manjšinsko koalicijo in vlado. Povsem dovolj za večino nove vlade Janeza Janše namreč je, da niso proti oziroma da se vzdržijo, da SDS, NSi s SLS in Fokusom ter Demokratom omogočijo večino 43-ih glasov, ki je stranke prejšnje vlade Roberta Goloba pač ne morejo preseči.

Ne glede na to, da je samo po sebi jasno, da se posebej v Demokratih in Resni.ci niso pripravljeni odreči prvemu štiriletnemu mandatu in srečo ponovno poskušati na novih, predčasnih volitvah ter da je tudi Janez Janša že napovedal, da vlade ne bo sestavljal za vsako ceno, pa so v prejšnjem mandatu opozicijski poslanci drug za drugim jeli ponavljati, kako da je krčenje števila ministrstev potrebno, ne glede na to, kdo bo pravzaprav vodil naslednjo vlado, saj da je bila vlada, ki opravlja tekoče posle, neučinkovita tudi zaradi prevelikega števila resorjev. Kar pa je pravzaprav že pred časom kot svojevrstno kritiko obeh koalicijskih partneric, ki so končno število 19-ih resorjev tudi izsilile, sam ugotovil tudi njen pobudnik in predsednik Robert Golob. Toda tako to gre. S tovrstnimi eksperimenti glede organizacijske strukture Janševih vlad imamo namreč na Slovenskem že nekaj konkretnih izkušenj, ko je po ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo novo superministrstvo vodil Žiga Turk. Če bo denimo ministrstvo za notranje zadeve delovalo kot ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in združevalo področja obstoječega ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za digitalno preobrazbo in ministrstva za javno upravo ali če se bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preimenovalo v ministrstvo za kmetijstvo, bo tako ali tako še naprej pokrivalo ista delovna področja kot pred reorganizacijo. S tem pa ne bo nič manj administracije in stroškov, le da bodo namesto ministrov za posamezna področja v tej še naprej zgolj morebitni vladi narodne kolaboracije z že trikratnim okupatorjem zakonodajne in izvršilne oblasti države zadolženi skoraj tako dobro plačani državni sekretarji. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z morebitno na podlagi danes uveljavljene spremembe vzpostavljeno vlado narodne kolaboracije z Janezom Janšo in stranko SDS v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Vlada RS / Facebook