Medtem ko se v največji parlamentarni stranki Gibanje Svoboda po besedah njenega predsednika veselijo svojega prvega bivakiranja v opoziciji, kar nenazadnje po vzoru največje opozicijske stranke prejšnjega mandata dokazujejo z napovedano ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika najmanjše in prvič parlamentarne stranke Resni.ca Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora, se v na zadnjih volitvah drugouvrščeni stranki SDS ta čas namesto njih sprašujejo, po čem pravzaprav so Demokrati Anžeta Logarja, ki so tako kot pri predsedniku DZ usklajeno s SDS, trojčkom Nova Slovenija, SLS in Fokus ter tudi Resni.co glasovali tudi za oba podpredsednika državnega zbora, Danijela Krivca iz SDS in svojega poslanca Franca Križana, ne pa tudi na mandatno-volilni komisiji pod vodstvom prav tako Demokrata od Anžeta Logarja, poslanca Tadeja Ostrca.       

Čeprav se je Janez Janša, čigar stranka SDS na zadnjih volitvah ni zmagala in ni osvojila prvega mesta kot običajnega izhodišča za mandatarstvo in sestavljanje vlade, na neformalnem srečanju in oceni aktualnih notranjepolitičnih razmer pri predsednici republike Nataši Pirc Musar upravičeno šopiril, kako da je SDS edina stranka, ki je pripravljena tako na sestavljanje vlade, opozicijo ali predčasne volitve, saj se je nenazadnje na vse tri možnosti intenzivno pripravljala celotna štiri leta zadnjega mandata, njegova četrta vlada pač ni mogoča, ne da bi jo kar se da složno podpiralo tudi vseh šest poslancev Demokratov, kar je politično dejstvo in računica v državni zbor sicer neuvrščenega Anžeta Logarja.   

Ne glede na to, da je že jasno, da do prvih političnih razhajanj že prihaja v obeh prvič v državni zbor uvrščenih političnih strankah, pa za razliko od glasov poslancev Resni.ce Zorana Stevanovića podpora Demokratov Anžeta Logarja novi vladi Janeza Janše še vendarle ni tako samoumevna, pa čeprav naj bi bila poslanska skupina stranke po besedah njenega v državni zbor neizvoljenega predsednika enotna, saj da je in bo enotno glasovala v zadevah, za katere se bodo skupaj odločili. Kar pa se očitno še ni pripetilo glede vstopa v četrto vlado SDS in Janeza Janše, saj Anže Logar še naprej vztrajno ponavlja, da vabil z desnega političnega pola še nimajo in da nenazadnje nimajo še niti komu pokazati svoja pogajalska izhodišča, ki so jih – potem ko so jih očitno iz pogovorov o sestavi nove Janševe vlade in koalicije do sedaj izpustili – oblikovali pretekli konec tedna. 

V tej luči, kako si priboriti dodatno težo in še nekoliko višjo ceno za svojih, ne ve se še, če res vseh šest poslanskih glasov, in kot svojevrstno opozorilo Janezu Janši in stranki SDS pa tudi trojčku NSi, SLS in Fokus kot preostali koalicijski partnerici je treba razumeti tudi včerajšnje dogajanje na seji s podporo te zaenkrat še naprej imaginarne desne koalicije 48-ih poslanskih glasov vzpostavljeni mandatno-volilni komisiji državnega zbora, ki bo prav po zaslugi glasovanja poslancev Demokratov državnemu zboru predlagala v izvolitev deset sodnikov, čeprav je to odločanje želela SDS s podporo trojčka NSi, SLS in Fokus ter prav tako nič več tako protisistemske stranke Resni.ca preložiti. Janezu Janši in SDS pa je predsednik MVK in poslanec Demokratov Tadej Ostrc sporočil, da gre za predlog ločene veje oblasti in da je in da so Demokrati proti preložitvi imenovanj sodnikov, ker menijo, da je prav, da institucije delujejo predvidljivo in redno. 

Tako so se sicer Demokrati v morebitni prihodnji desni vladi in koaliciji Janeza Janše pač vsaj na prvi pogled in vsaj v javnosti pozicionirali kot politična stranka, ki vsaj obračuna s pravosodjem kot krivosodjem, tako kot v primeru civilne družbe in javnih medijev stalnico političnega revanšizma vseh dosedanjih vlad SDS, v katerih je sicer na takšnih ali drugačnih visokih funkcijah sodeloval prav nekdanji poslanec in član SDS Anže Logar, ne bodo podpirali. Toda tako to gre. Kadrovska in vsebinska pogajanja za sestavo morebitne četrte vlade Janeza Janše in SDS se preko medijev pač ne odvijajo, gre zgolj za ohranjanje minimalnega političnega ugleda pri volivcih in možnosti za ponoven preboj čez parlamentarni prag v primeru novih predčasnih volitev. Do konkretnega odgovora na vprašanje, do katerega se Robertu Golobu kot predsedniku nesporno prvouvrščene politične stranke na zadnjih volitvah pač ni uspelo dokopati, in sicer po čem so Demokrati Anžeta Logarja, pa bosta tudi Janez Janša in SDS očitno šele morala priti in šele nato ugotoviti, ali bosta sploh lahko oblikovala svojo četrto koalicijo in vlado. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vprašanjem, na katerega očitno nimata odgovora tako Robert Golob kot Janez Janša, in sicer po čem so Demokrati Anžeta Logarja, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Inštitut 8. marec / X.com