Kosovo je Turčija. Turčija je Kosovo.
Želite podpisati pogodbo o vojaškem sodelovanju?
Ta teden v Istanbulu poteka Mednarodni sejem za obrambo in vesoljsko industrijo, ki je privabil 263 podjetij iz več kot 120 držav. Med drugim so se predstavile tudi velike turške vojaške družbe, kot so Baykar ter državni podjetji Aselsan in Roketsan, ki je največji proizvajalec raketnih sistemov v državi.
Prav na sejmu sta kosovski minister za obrambo Ejup Maqedonci in njegov turški kolega Yasar Guler podpisala sporazum o finančno-vojaškem sodelovanju med državama. V okviru dogovora bo turška vlada zagotovila slabe štiri milijone evrov za krepitev zmogljivosti kosovskih varnostnih sil, ki so v procesu preoblikovanja v formalno vojsko. To sicer ni prvi turško-kosovski bilateralni dogovor na področju obrambe. Januarja 2024 sta obe strani podpisali okvirni vojaški sporazum za poglobitev vojaškega sodelovanja na številnih področjih, ki ga je nato maja potrdil kosovski parlament. Raziskovalec na inštitutu za turške študije na Univerzi v Stockholmu László Szerencsés pojasni, da zadnji sporazum finančno regulira vojaško sodelovanje med Turčijo in Kosovom.
Kosovo je pogosta destinacija turškega orožja. Januarja je obrambni minister Maqedonci potrdil, da je Kosovo prejelo pošiljko protitankovnih raketnih sistemov, ki jih je proizvedlo podjetje Roketsan. Pošiljka je del pogodbe, ki so jo kosovske oblasti leta 2023 podpisale s turškim orožarskim podjetjem. Julija istega leta je takratni kosovski predsednik vlade Albin Kurti naznanil, da je Kosovo kupilo serijo brezpilotnih letal Bayraktar proizvajalca Baykar, pri katerem je glavni tehnološki vodja družbe zet turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Selçuk Bayraktar. Z istim podjetjem je Kosovo podpisalo dogovor tudi decembra leto kasneje, v okviru tega sporazuma pa je v državo prispelo več tisoč dronov podjetja Skydagger, hčerinske družbe Baykarja.
Pri nakupu orožja se Kosovo obrača tudi k svoji veliki podpornici Združenim državam Amerike. Decembra je Maqedonci naznanil podpis okvirne pogodbe z ameriškim podjetjem AM General o nakupu artilerijskih sistemov, podpornih vozil, rezervnih delov, ki vključuje tudi usposabljanje za upravljanje in vzdrževanje sistema. Kosovska vlada je potrdila tudi nakup ameriških helikopterjev podjetja Lockheed Martin-Sikorsky, ameriška vojska pa je kosovskim silam leta 2021 podarila 55 oklepnih vozil. Kosovo pa nakupuje tudi pri drugih članicah severnoatlantskega zavezništva Nato. Decembra je obrambno ministrstvo kupilo protitankovsko orožje iz Nemčije, ki je prejšnji mesec kosovskim varnostnim silam namenila tri milijone evrov. Ta sredstva so predvidena za krepitev zdravstvenih storitev, izboljšanje logistike in povečanje gasilskih zmogljivosti v okviru varnostnih sil. Szerencsés predstavi države, s katerimi Kosovo sodeluje na področju obrambe in obseg sodelovanja z njimi.
Dostava dronov na Kosovo pa je ujezila srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Aco je takrat dejal, da želi Turčija obuditi Otomansko cesarstvo, a si je kmalu premislil in Erdoğana označil za odličnega svetovnega voditelja.
Kljub turškim orožarskim poslom s Kosovom sta Erdoğan in Vučić leta 2024 podpisala enajst sporazumov na področjih energetike, trgovine, tehnologije, športa, socialne varnosti, obvladovanja nesreč in medijev. Z rezultati turško-srbskega sodelovanja sta bila oba voditelja tako zadovoljna, da sta to obdobje opredelila za zlato dobo medsebojnih odnosov, ki jih podrobneje predstavi sogovornik.
Obe državi sodelujeta tudi na področju obrambe. Leta 2019 sta takratna srbski in turški obrambni minister podpisala dogovor o sodelovanju na področju obrambe, nato je pet let pozneje predsednik Erdoğan naznanil skupno razvijanje vojaških industrij obeh držav. Srbija je od svoje partnerke nameravala kupiti drone, a je od nakupa odstopila.
Kosovske varnostne sile so leta 2018 začele z 10-letno transformacijo v redne oborožene sile. Takrat je kosovski parlament v drugem branju odobril preoblikovanje varnostnih sil v redno lahko oboroženo vojsko s pet tisoč pripadniki. To odločitev je podprlo vseh 107 prisotnih poslancev, 13 srbskih predstavnikov je glasovanje bojkotiralo. Proces reorganizacije v vojsko je v zadnji, tretji fazi, Kurti pa je septembra lani, torej še pred ponovnimi parlamentarnimi volitvami decembra, obljubil razvoj domače vojaške industrije, drone, proizvedene na Kosovu in da bo njegova vlada v vojsko investirala milijardo evrov. Tudi na decembrskih volitvah je slavila Kurtijeva stranka Samoopredelitev, a so njegove ideje o povečanih izdatkih za oboroževanje hitro splavale po vodi. Kljub temu da je ustavno sodišče podaljšalo rok za imenovanje novega predsednika države, kosovski parlament ni dosegel konsenza glede predsedniškega kandidata, zato je morala začasna predsednica Albulena Haxhiu skupščino razpustiti. Volivci se bodo tako na volišča odpravili v začetku junija, a ponovne parlamentarne volitve pomenijo zastoj v izvajanju Kurtijevih oboroževalnih načrtov.
Kljub temu se v zadnjih letih izdatki za vojsko na Kosovu povečujejo. Proračun varnostnih sil je leta 2018 ob oblikovanju vojske znašal 50 milijonov evrov, v lanskem letu pa je vlada za sile namenila 203 milijone. Več sogovornik.
Turške oblasti pa ne sodelujejo le s kosovskimi varnostnimi silami, ampak tudi z Natovo misijo na Kosovu, znano kot KFOR, sicer ustanovljeno leta 1999. Turška vojska misiji prispeva 382 vojakov, kar jo uvršča na četrto mesto, več vojakov so poslale Madžarska, Združene države Amerike in Italija. Skupaj ima misija okoli 4700 vojakov. Sogovornik dodaja, da je Turčija oktobra lani znova prevzela poveljstvo misije.
Povezovanje ni omejeno na vojaško sfero, obe državi sodelujeta tudi na področju gospodarstva. Leta 2013 sta obe strani podpisali prostotrgovinski sporazum, ki je v veljavo stopil leta 2019. V dogovoru sta se podpisnici zavezali, da bosta odpravili carine za kmetijske in industrijske izdelke. Prejšnji mesec je Kurti sprejel turškega ministra za trgovino Ömerja Bolata, s katerim sta razpravljala o razširitvi prostotrgovinskega sporazuma. Kurti je Bolata tudi prosil, da bi s turško pomočjo vzpostavili letalsko povezavo med Kosovom in ZDA. Sogovornik pojasni, da so turška podjetja investirala v prištinsko letališče ter kosovsko cestno infrastrukturo in bančniški sektor.
Turčija je bila ena izmed prvih držav, ki je priznala Kosovo, in sicer le dan po razglasitvi samostojnosti. Kot pojasnjuje sogovornik, je sodelovanje med državama temeljilo na dobrem odnosu med takratnim kosovskim premierjem Hashimom Thacijem in Erdoğanom.
Leta 2020 je Thaci odstopil, potem ko je posebno tožilstvo za vojne zločine na Kosovu proti njemu vložilo obtožnico, ki ga bremeni zločinov proti človeštvu v času vojne na Kosovu leta 1999. Sodišče, sicer situirano v Haagu, je začelo delovati leta 2017, prvo sodno obravnavo pa je pričelo leta 2021. Sodišče tako preiskuje vojne zločine Osvobodilne vojske Kosova, iz vrst katere prihaja oziroma s katero je povezana tudi obstoječa politična garnitura. Odnosi med Turčijo in Kosovom so sicer presegli sodelovanje na ravni prijateljstva Thacija in Erdoğana ter so, kot pojasnjuje Szerencsés, postali bolj institucionalizirani.
Toda Kosovo in Turčija nista vedno zaveznici. Na nogometnem igrišču sta se konec marca znašli na nasprotnih straneh zadnje kvalifikacijske tekme za uvrstitev na svetovno prvenstvo v ZDA, Mehiki in Kanadi. Zmage se je veselila Turčija, letalske povezave med Prištino in ZDA, ki si je želi Kurti, tako kosovski nogometaši še ne bodo potrebovali.
Balkansko obarvan Kultivator na petek pred dnevom zmage posvečamo nekdanjemu sodelavcu in mentorju aktualnopolitične redakcije Nejcu Marcenu.
Komentarji
je Srbija
Je ukrajina
Komentiraj