Bratski odnosi Srbije in sionistov
Brez skrbi, vaša ušesa niso pokvarjena, tudi tehnik se ni zmotil pri izbiri avizza, po skoraj letu dni se namreč vrača Balkan ekspres. Današnja oddaja je prva v sklopu triptiha o političnih, ideoloških, orožarskih in gospodarskih povezavah med Srbijo in Izraelom, v njej pa se bomo osredotočili zlasti na politične povezave in dogovore.
Konec septembra je izraelski zunanji minister Gideon Saar obiskal Beograd z namenom krepitve odnosov med državama na področju trgovine, tehnologije in kakopak orožja. Saar se je sestal s srbskim kolegom Markom Đurićem, premierjem Đurom Macutom, predsednico parlamenta Ano Brnabić in velikim vodjo Aleksandrom Vučićem. Srbska vlada je po srečanju sporočila, da sta državi podpisali več memorandumov o sodelovanju v obdobju med letoma 2025 in 2028, in sicer na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladine in športa. Prav tako sta podpisali memorandum o soglasju o dvostranskih posvetovanjih in diplomatskem usposabljanju. Vsebina dokumentov sicer javnosti ni bila razkrita. Srbski zunanji minister Đurić je dogovor pospremil z besedami, da Srbija Izrael vidi kot enega svojih največjih prijateljev in ključnih strateških partnerjev ter »da dobri odnosi med srbskim in judovskim ljudstvom temeljijo na desetletjih dobrega sodelovanja, pa tudi na stoletjih skupnega trpljenja, vrednot in neomajne vere v prihodnost«.
Srečanja med srbskimi in izraelskimi politiki nikakor niso redkost. Septembra lani je Beograd obiskal predsednik Isaac Herzog, le dva meseca kasneje pa so srbske oblasti z izraelskim podjetjem Elbit Systems sklenile enega največjih orožarskih dogovorov, vrednega okoli 1,4 milijarde evrov, ki se mu bomo sicer natančneje posvetili v prihodnjih oddajah. Vučić je takrat napovedal, da državi načrtujeta sporazum o prosti trgovini, izraelski in srbski politični veljaki pa so podpisali tri memorandume in izjavo na področju tehnoloških inovacij med Uradom za informacijske tehnologije in e-upravo srbske vlade ter Izraelskim inovacijskim organom. V prvem memorandumu sta se povezala Srbska gospodarska zbornica ter Izraelski inštitut za izvoz in mednarodno sodelovanje. Drugega sta sklenila omenjena zbornica in Zveza izraelskih gospodarskih zbornic, tretjega pa gospodarska zbornica in izraelski Sindikat industrijskih proizvajalcev.
Memorandum sta Srbija in Izrael sklenila tudi v začetku letošnjega leta, januarja je minister za informiranje in telekomunikacije Dejan Ristić z izraelskim ministrom za komunikacije Šlomom Karijem podpisal memorandum o sodelovanju na področju telekomunikacij in poštnih storitev. Na katerih področjih Srbija še sodeluje s sionistično tvorbo, za začetek oriše Mirko Dautović, strokovnjak za mednarodne odnose, ki trenutno poučuje na univerzi Webster v Taškentu.
Nekdanja Jugoslavija je Palestino priznala že leta 1988, pri čemer je Srbija kot samostojna država kasneje prevzela isti pravni okvir in obnovila priznanje Palestine. Politično zbliževanje države z Izraelom pa so sprožile izraelske investicije na začetku 21. stoletja. Več Dautović.
Poleg rednih obiskov in sklepanja memorandumov se je predsednik Vučić sionistom dobrikal tudi lanskega septembra, ko se je ob 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Kot pojasnjuje profesor sociologije na Filozofski fakulteti v Novem Sadu Miloš Perović, se je Srbija z okupatorsko tvorbo dodatno zbližala, odkar je Vučić prišel na oblast.
Kot pojasnjuje sogovornik, se Vučić in njegovi strankarski kolegi v svojih nastopih skušajo izogniti direktni opredelitvi do genocida v Gazi. Ideološko sicer trenutno vladajoče strukture v Srbiji z Izraelom povezujeta predvsem islamofobija in zanikanje genocida. Ob obisku Izraela v začetku julija se je predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić tako posebej zahvalila sionistični tvorbi, da ta na glasovanju Generalne skupščine Združenih narodov ni podprla resolucije o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici. Več Perović.
Kljub temu pa je Izrael leta 2020 priznal Kosovo. Gre sicer za izpolnjevanje Washingtonskega sporazuma med Vučićem in kosovskim premierjem Avdullahom Hotijem, ki sta ga podpisala septembra 2020. Državi sta se med drugim v sporazumu zavezali, da bosta libanonsko odporniško gibanje Hezbolah opredelili za teroristično organizacijo. Kosovo je v zameno za izpolnitev zahteve lahko odprlo svoje veleposlaništvo v Jeruzalemu. Kot pojasnjuje Perović, to sicer ni prispevalo k ohladitvi razmer med Izraelom in Srbijo.
Kot pojasnjuje Dautović, je Srbija odnose s sionisti ohladila le navidezno, da se je lahko izognila izpolnjevanju točk sporazuma, kot sta prej omenjena uvrstitev Hezbolaha med teroristične organizacije in selitev srbskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.
Kot pojasnjuje Dautović, je odraz ideološkega povezovanja tudi pridružitev Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, poznani kot IHRA, del katere je Srbija od leta 2011.
Kot pojasnjuje sogovorec, je podobno retorično zbliževanje z Izraelom v želji po odcepitvi od Bosne in Hercegovine uporabljala tudi Republika Srbska na čelu z Miloradom Dodikom.
Vučić se je še v začetku meseca junija v intervjuju za časnik Jerusalem Post bahal, da je Srbija edina evropska država, ki je Izraelu prodala strelivo, le nekaj tednov pozneje v odziv na napad sionistične tvorbe na Iran pa je dejal, da je država začasno ustavila dobavo orožja in streliva. Da bi podkrepil svojo izjavo, je Vučić razglasil moratorij na izvoz, a le nekaj ur po njegovi uvedbi je na beograjskem letališču Nikola Tesla pristalo izraelsko tovorno letalo Boeing 747. Glede na podatke portala Flightradar24 je letalo dan kasneje krenilo proti izraelskemu letalskemu oporišču Nevatim. Obračanje predsednika Vučića po vetru komentira Dautović.
Še en primer povezave srbskih oblasti s sionistično tvorbo je zaslišanje Srulika Einhorna, nekdanjega svetovalca izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki svojo svetovalsko funkcijo trenutno opravlja za Vučića. Einhorna sicer bremenita dve aferi, zaradi česar se je moral konec julija zglasiti na zaslišanju na beograjskem vrhovnem javnem tožilstvu. V prvi aferi, imenovani Katargate, je več tesnih sodelavcev premierja Netanjahuja obtoženih prejemanja plačil katarske vlade za namene spodbujanja katarskih interesov v Izraelu. Druga afera Bibileaks se nanaša na razkritje tajnih vojaških dokumentov, ki med drugim vključujejo tudi načrt genocidnega pohoda na Gazo, novinarju nemškega Bilda. Einornh je sicer osumljen tudi ustrahovanja prič v primeru proti Netanjahuju, v katerem je izraelski premier osumljen podkupovanja.
Srbske oblasti so v želji, da v javnost pricurlja čim manj informacij o postopku, zadevi dodelile oznako »strogo zaupno«. Po poročanju izraelskega portala Haaretz je bila oznaka tajnosti zahtevana, ker je Einhorn med zaslišanjem omenjal tudi svojo vlogo pri omogočanju izvoza srbskega streliva v Izrael. Kdaj je slednji začel sodelovati z Vučićem, sicer ni povsem jasno. Haaretz je sicer pridobil dokumente, v katerih je načrtovana strategija za izboljšano podobo Katarja pred svetovnim nogometnim prvenstvom 2022, prvotna verzija dokumentacije pa je vključevala še propagandno strategijo za Vučića. Einhorn se sicer kot figura okoli Vučića začne pojavljati v okviru volilne kampanje pred predsedniškimi volitvami leta 2022. Izraelski svetovalec se je takrat začel udeleževati dogodkov Srbske napredne stranke.
Na tem mestu je treba omeniti, da Einhorn svoje storitve nudi preko podjetja Insight Partners, ki ga je ustanovil leta 2024. Firma je registrirana na istem naslovu kot Inštitut za politiko in ekonomijo jugovzhodne Evrope, IPESE, ki ga vodi Zoran Korać, Einhorn pa je v njem član svetovalnega odbora. Korać je v preteklosti prav tako svetoval Vučiću, poleg tega pa zdaj svetuje nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku in nekdanjemu črnogorskemu predsedniku Milu Đukanoviću.
Einhorn sicer nikakor ni edini izraelski svetovalec v karieri velikega Ace. Pri kampanji za župana Beograda leta 2004 je Vučiću svetoval Asaf Eisin. Prav tako je pomagal pri svetovanju Srbski napredni stranki na volitvah leta 2012, udeležil pa se je tudi ustanovne skupščine SNS leta 2008. Mimogrede, na pomoč izraelskih svetovalcev niso imuni niti slovenski politiki. Eisin oziroma njegova ekipa so dobri dve leti po njegovi zmagi na predsedniških volitvah leta 2014 svetovali Miru Cerarju. Eisin je prav tako povezan z nekdanjim romunskim poslancem in poslovnežem Sebastianom Ghito, ki je v Romuniji osumljen pranja denarja, podkupovanja in zlorabe položaja. Priročno je Srbija leta 2018 zavrnila romunsko prošnjo za njegovo izročitev in mu odobrila azil. Vučić je sicer leta 2017 v času predsedniške kampanje sodeloval še z enim nekdanjim svetovalcem izraelskega premierja Netanjahuja – Aronom Shavivom.
A vrnimo se nazaj k Eisenu. Zanimanje za slednjega je pokazala tudi britansko-avstralska rudarska korporacija Rio Tinto. Ta ga je najela poleti leta 2021, ko so se začeli prvi protesti proti podjetju zaradi načrtovanega projekta Jadar. Natančneje, srbska podružnica Rio Sava je z Eisenovim podjetjem ESBR Consulting v sredini avgusta podpisala pogodbo, po kateri je naloga svetovalne firme ustvariti in voditi strateško kampanjo za Rio Tinto, vključno z raziskavami javnega mnenja, televizijskim oglaševanjem in drugimi komunikacijskimi materiali. Rio Tinto odpor srbskega naroda do ekstraktivizma in s tem izkoriščanja namreč pojmuje kot dezinformacijsko kampanjo. Sodelovanje Vučića in korporacije Rio Tinto z izraelskimi svetovalci komentira novinar portala BIRN Srbija Saša Dragoljo.
Politične in retorične povezave med predsednikom Vučićem, njegovo vladajočo Srbsko napredno stranko, njihovimi podaljški ter Izraelom so sicer le zametki, ki svoje polne razsežnosti dosežejo prav na področju orožarske industrije in sistemov nadzora obveščevalnih služb, a več o orožarskih povezavah v prihodnji oddaji čez teden dni.
Dodaj komentar
Komentiraj