Glasba

Channel Zero, od 10.00 do 18.00: Sejem rabljenih gramofonskih plošč

Sejem gramofonskih plošč predstavlja ljubiteljem glasbe možnost dostopa do dobro ohranjenih plošč iz zasebnih zbirk. Na sejmu se odvijajo menjava, odkup in prodaja LP plošč in ostalih nosilcev zvoka.

S seboj lahko prinesete svoje plošče različnih glasbenih zvrsti za morebitno menjavo. Sejem gramofonskih plošč omogoča druženje zbiralcev in ljubiteljev glasbe, dostopne pa so tudi informacije o čiščenju in vzdrževanju plošč. Tokrat se bo sejem plošč izjemoma odvijal po božičnih praznikih, vabljeni!

* Vstop prost.

Cankarjev dom, Klub CD, ob 20.00: Nicole Mitchell & Craig Taborn Duo

Nicole Mitchell, flavta; Craig Taborn, klavir

Umetniška širina Nicole Mitchell je izjemna – je virtuozinja na flavti, priznana vodja zasedb, cenjena pedagoginja in prva ženska predsednica znamenitega združenja Association for the Advancement of Creative Musicians (AACM) v Chicagu. Tudi glasba Craiga Taborna ima skrivnostno, izmuzljivo avro – zaznamujejo jo razpoloženjske, zvočno bogate teksture in zavračanje pričakovanj o tem, kaj naj bi jazz ali glasba sploh bila. 

Oba sta bila nekajkrat gosta Jazz festivala Ljubljana, v duetu pa bomo vrhunska improvizatorja tokrat slišali prvič – v intimnem, a iskrivem, dinamičnem, z domišljijo napolnjenem dialogu.

Nicole Mitchell se je na inovativni čikaški glasbeni sceni uveljavila konec devetdesetih let. Svojo pot je začela v zasedbi Samana (prvem izključno ženskem ansamblu v okviru AACM). Ustanovila je več zasedb – Black Earth Ensemble, Black Earth Strings, Sonic Projections in Ice Crystal – za katere piše glasbo, ki skozi improvizacijo izraža sentiment do socialno-političnih aktualnosti našega časa. Mitchell je nastopala s številnimi pomembnimi glasbenimi raziskovalci, med njimi z Roscoem Mitchellom, Joëlle Léandre, Anthonyjem Braxtonom, Geri Allen, Stevom Colemanom, Muhalom Richardom Abramsom, Robom Mazurekom, Hamidom Drakom idr. 

Craig Taborn že več kot petindvajset let ustvarja in nastopa kot pianist in skladatelj v jazzovskih, improviziranih in eksperimentalnih kontekstih. Skladateljsko in izvajalsko deluje na širokem področju – od jazza, nove glasbe in elektronike do rocka, noisa in avantgarde. Lani je za svoje delo prejel eno največjih priznanj, MacArthurjevo štipendijo (MacArthur Fellowship), ki prinaša denarno nagrado, vredno več kot pol milijona dolarjev. Kot mladega pianista so ga povsem prevzeli čudovito čudni zvočni grozdi Cecila Taylorja in kriki Petra Brötzmanna ter ga navdihnili, da je začel raziskovati meje svojega inštrumenta.

* Vstopnice: 21 €, 18 € (za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)

MKNŽ, Ilirska Bistrica, ob 21.00: Sick Thoughts, Žulj

Sick Thoughts (ZDA) je solo projekt, za katerim stoji glasbenik Drew Owen. Slednji že od leta 2013 naprej redno izdaja glasbo, v katero meša vplive rock'n'rolla, punka in garažnega rocka. V živo je na odru podkrepljen z celotnim bendom. Skupaj že leta preigravajo po celotnem svetu, v nedeljo pa jih pot končno zanese tudi v Ilirsko Bistrico.

Žulj (HR) je zasedba, ki domači publiki verjetno ni neznanka. Bend iz sosednje Reke se je pri nas že predstavil leta 2019. Tokrat pa v MKNŽ prihajajo z čisto svežim materialom, ki so ga nekaj dni nazaj postregli v obliki EP-ja z naslovom: Ispod Ljudskog Nivoa.

Odri in podobno

Jalla Jalla od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

Cankarjev dom, Vrhnika, ob 20.00: Fuga za narod

Svojat | Via negativa: performans

Besedilo:

Sperans: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (Naša založba, Ljubljana, 1939)

Ivan Cankar: Kurent. Starodavna pripovedka. (L. Schwentner, 1909)

Andrej Fon: Pesmi za Svojat

Zasedba:

Kurent — Andrej Fon

Sperans — Gregor Zorc

Svojat — Ivo Poderžaj, Vid Drašler, Andrej Fon

Triglav — Anita Wach, Kristina Aleksova, Olja Grubić

Narod – opij za ljudstvo

(Bojan Jablanovec)

Letos obeležujemo rojstvo države, s katero si narod že 35 let piše sodbo, in 150-letico rojstvo človeka, ki je vedel, da ljudstvo in narod nikoli ne sedita za isto mizo. Medtem, ko črno oblečeni narod sedi za pogrnjenimi mizami v salonu in potrkava s kozarci šampanjca, ljudje ždijo v slabo razsvetljenih izbah. “Njih obrazi so grobi, v njih očeh je več skrbi in sovraštva, nego učenosti, njih roke so težke in okorne, njih obleka je zakrpana in posvaljkana, iz ust pa jim žganje smrdi. Glej, to je ljudstvo!” (Ivan Cankar: Slovenski narod in slovenska kultura, 1907)

Fuga za narod odpira zgodovinsko okno v razmerje države, ki se utemeljuje na narodu, do pravic človeka in državljana, kot jih opredeli evropsko razsvetljenstvo. Konceptualno Fuga za narod izhaja iz opredelitve naroda kot namišljene skupnosti (kot ga definira politolog Benedict Anderson), ki se začne formirati s razvojem tiskarske tehnologije. Tisk v nacionalnih jezikih omogoči množično distribucijo tiskanega medija kot ene izmed najzgodnejših oblik kapitalistične produkcije in oblikovanje prvih nacionalnih kultur in politik. Prepričanje, da je narod temelj državnosti, se ideološko formira šele ob koncu 18. stoletja s prvo francosko republiko in se razmahne v revolucionarnem letu 1848 (pomlad narodov).

Aktualno nacionalno politiko Fuga za narod razume kot orodje ideološkega pritiska na posameznika, ki ga država potrebuje za legitimacijo svoje politične moči – ne glede na svojo ideološko usmeritev. Za svoje izhodišče projekt jemlje figuro Cankarjevega ljudskega godca Kurenta, ki s svojo vizijo “tod bodo živeli veseli ljudje” vandra po slovenskih pokrajinah in tisoč ur trpljenja spreminja v eno uro veselja. Osebna izpoved godca, muzikanta, pesnika Andreja Fona v vlogi Kurenta, je glasbena fuzija frustracije in upora zoper novodobni etatizem, ki na krilih nacionalnih politik in v spregi z digitalno tehnologijo, dokončno vzpostavlja državo kot regulatoren, represiven in nadzorni sistem.

Na drugi strani mu stoji povsem nasprotna, visoko ideološko intonirana “pesnitev” o malem in ogroženem narodu (Gregor Zorc v vlogi Speransa), ki se v slovenski politiki preigrava v tisočerih različicah in v vseh političnih barvah. Leta 1939, na pragu druge svetovne vojne, mladi slovenski komunist zapiše: “Narodno vprašanje je osrednje vprašanje slovenske politike. Toda nikdar ni slovensko narodno gibanje zavzelo onih širokopoteznih oblik, ki smo jih vajeni opazovati pri drugih narodih. Ostali smo pri najnižjih bojevnih oblikah. Ena največjih slabosti našega narodnega gibanja, ki ga je zavirala v njegovem razvoju, je bila izredna ideološka plitvost.” (Sperans: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1939)

Ideologija slovenskega narodnjaštva je po 35 letih slovenske državnosti še plitvejša kot v Cankarjevem času. Danes in “takrat se je jasno pokazala silna razdalja med ljudstvom in narodom. Morda sta čutila to silno razdaljo obadva ljudstvo in narod — morda sta videla obadva tisti brezmejno široki, brezdanje globoki prepad, ki ju loči od nekdaj in ki je do vrha napolnjen s smradljivo vodo smradljivih fraz.” (Ivan Cankar: Slovenski narod in slovenska kultura, 1907)

Z naslovom projekt opredeli tudi svojo kompozicijo (fuga), vendar ne v smislu glasbene forme, temveč kot preigravanje ideološke fuge naroda, ki po revolucionarnem letu 1848 postane osišče nacionalnih politik in svet zapelje v dve svetovni vojni. “Ne glede na dejansko neenakost in izkoriščanje (…) je narod vedno zasnovan kot globoko, horizontalno tovarištvo. Prav to bratstvo je v zadnjih dveh stoletjih omogočalo, da je toliko milijonov ljudi ubijalo in bilo pripravljeno umireti za tako omejene predstave”. (Benedict Anderson: Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism, 1983)

Ideologija naroda kot peklenska fuga 21. stoletja stopnjuje svoj kanonični zagon in jakost. S pospeškom digitalnih komunikacij pospešuje tudi travestija romantičnih narodnjaških idej. Ta posthistorični stroj neustavljivo melje posameznika v brezoblično narodnjaško gmoto. Fuga za narod se upira kolektivni amneziji zgodovinskega spomina in sodobnega državljana želi spomniti, da je njegov razum dediščina preteklosti, da ima njegovo ideološko vakcinirano telo še zmeraj svoj glas in da je narod namišljena politična skupnost.

* Vstop prost, rezervacija obvezna.

Stara mestna elektrarna, ob 17.00: Tehnoburleska – Maja Delak: Tatinski zapiski

Predavanje Tatinski zapiski vodi Maja Delak.

Predavanje je del intenziva kolektiva The Feminalz in je odprto za javnost.

Tatovi podob: nastanek, vzgibi in trinajst let kolektiva The Feminalz

Predavanje je namenjeno refleksiji nastanka in razvoja projekta Tatovi podob. Pogovarjale_i se bomo o procesu prisvajanja, preoblikovanja in ponovne uporabe podob, ki še hitreje kot kadarkoli prej krožijo okoli nas. Pogledale_i bomo kaj nas je v teh trinajstih letih inspiriralo in navdušilo, kako smo ideje pregnetle_i in oblikovale_i v tatinske točke ter pretresle_i zagate, na katere smo naletele_i v času svojega delovanja.

Maja Delak je plesalka, koreografinja in pedagoginja, članica kolektiva The Feminalz.

* Vstop prost

Menza pri koritu, ob 20.00: Impro liga: Bitka osebnosti – Mojster Miha vs Jože Plečnik

Kamn na kamn palača, tko bi rekla taledva veljaka grajenja, ki bosta bila bitko osebnosti na Impro liga tekmi. Seveda se govori o Mojstru Mihu in Jožetu Plečniku.

Predstavljamo vam BITKO OSEBNOSTI, kjer bomo vsako tekmo v fiktivni dvoboj prezence vrgli dve znani osebnosti. Vsako osebnost bo zastopala ena ekipa izkušenih improvizatorjev in improvizatork, ki se bodo pomerili v zabavnih odrskih izzivih, navdihnjenih z vašimi predlogi.

Zmagovalna ekipa bo tako sebe kot svojo zastopano osebnost pripeljala do slave.

*** Igramo svetovno priznan licenčni format Theatresports TM, ki ga je razvil oče improvizacije Keith Johnstone.

* Vstopnice: klasični ljudje 8 €; študenti, upokojenci, brezposelni 6 €

Kino kino kino

Kinodvor:

16:30 / Mala dvorana: Potovanje regratove lučke (Planètes)

Momoko Seto / Francija, Belgija / 2025 / 76 min / brez dialogov / 8+

Štiri regratove semenke po jedrski nesreči iščejo nov dom pod nebom. 

17:20 / Dvorana: Zemljo krast

Žiga Virc / Slovenija, Avstrija / 2025 / 70 min / slovenščina

Igrani celovečerec Žige Virca (Houston, imamo problem!) in scenaristke Ize Strehar (Prasica, slabšalni izraz za žensko) je duhovita in iskriva družbena satira, v kateri se starši ne borijo le za boljšo prihodnost svojih otrok, ampak tudi za svoj ego.

18:10 / Mala dvorana: Povest o Siljanu (Prikaznata za Siljan)

Tamara Kotevska / Severna Makedonija, ZDA, Velika Britanija / 2025 / 81 min / makedonščina, angleščina

Film Tamare Kotevske (Medena dežela), navdihnjen s starodavnimi miti in ljudskimi pripovedkami, je ganljiva dokumentarna pravljica o kmetu in njegovi edinstveni vezi z belo štorkljo.

19:00 / Dvorana: Ljubezen (Kjærlighet)

Dag Johan Haugerud / Norveška / 2024 / 119 min / norveščina

Norveški režiser nas v zadnjem delu trilogije tematsko povezanih, a samostojnih filmov, postavljenih v sodobni Oslo (Seks, Sanje, Ljubezen), povabi k razmisleku o naših željah in pričakovanjih v zvezi s spolnostjo, razmerji in intimnostjo.

Kinoteka:

Dvorana Silvana Furlana, ob 18.00: Eden proti vsem

Izvirni naslov: A Force of One | Režija: Paul Aaron | Država: ZDA | Leto: 1979

Skupina kalifornijskih kriminalistov se znajde v hudih težavah, ko postanejo tarča skrivnostnega profesionalnega morilca. Ta jim preprečuje, da bi uspešno izvedli lov na razvpitega preprodajalca drog. Po pomoč se obrnejo na svetovno znanega mojstra karateja Matta Logana (Chuck Norris), ki jih bo izuril v neoboroženem boju in jim pomagal ujeti zamaskiranega morilca. Eden proti vsem predstavlja enega pomembnejših filmov, ki je izstrelil filmsko kariero Chucka Norrisa, ta pa se je v filmu izkazal tudi kot koordinator pretepaških koreografij.

Dvorana Silvana Furlana, ob 20.00: Delta Force 2: Kolumbijska zveza

Izvirni naslov: Delta Force 2: The Colombian Connection | Režija: Aaron Norris | Država: ZDA | Leto: 1990

V nadaljevanju filma Delta Force je protagonist Scott McCoy (Chuck Norris) povzdignjen v čin polkovnika in vodi svojo elitno vojaško enoto. Ko nasilni narkošef Ramón Cota (Billy Drago) umori DEA agenta, zvezna ameriška agencija na pomoč pokliče polkovnika McCoya in njegove delta specialce. Ti se odpravijo v namišljeno južnoameriško državo San Carlos na maščevalno misijo. Gre za eno zloglasno slabih Norrisovih stvaritev, ki kar prekipeva od mnogih akcijskih klišejev ter predvidljivosti. To je tudi drugi v vrsti obupnih filmov, ki jih je Norris posnel s svojim bratom Aaronom Norrisom.

//