Pokop pustne maske?
Širom Slovenije pustne maske zgodnjega februarja obeležujejo začetek slavja, ki vključuje preganjanje zime, vsega slabega iz prejšnjega leta in razpust, kjer se družbene vloge vsaj v simbolnem smislu obrnejo na glavo. Od nekdaj imenitni so karnevali sloveli, a bolj znanega od Kurentovanja na Ptuju bilo ni nobenega. Poleg istoimenskih kurentov so na povorki, ki se je vila iz svojega začetka na Gornjem trgu in se končala na Žnidaričevem nabrežju, prisostvovale tudi šeme iz etnografskega društva Cigani iz Dornave. Njihovo delovanje nam opiše predstavnica društva Anica Slodnjak.
Da pa ne bo pomote, pustna maska cigani kljub svojemu imenu – ki se je nekoč uporabljalo za poimenovanje pripadnikov romske skupnosti, danes pa je smatrano za stereotipno in slabšalno – ni pustna maska predstavnic romske populacije.
Petnajstega januarja sta bili maski cigan in ciganka poleg več kot 120 drugih mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih ter zunajevropskih zbirk muzeja umeščeni v razstavo Maske: Od rituala do karnevala, ki je do 29. avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtorji in kustosi razstave mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček so v katalogu razstave zapisali: »Med tradicionalne pustne like sodijo tudi liki s povsem zabavno vlogo. Sem sodijo tako imenovani cigani, ki hodijo od hiše do hiše in zabavajo ljudi. Včasih s seboj pripeljejo plešočega medveda. Za zabavo, petje in ples skrbijo glasbeniki, ki po navadi ne nosijo obraznih mask.«
O pustnem kontekstu mask cigan in ciganka smo se pogovarjali z eno od kuratork in avtoric razstave, magistrico Adelo Pukl.
Cigani še zdaleč niso edina pustna maska, ob kateri bolj senzibilne opazovalke dandanes zastrižemo z ušesi. Ravno pustno masko ciganov pa je letos zaznamovala nekoliko večja mera nelagodja mnogih. Spomnimo: konec lanskega leta je za posledicami poškodb umrl novomeščan Aleš Šutar, za napad katerega je osumljen pripadnik romske manjšine. Dogodek je v javnosti hitro zanetil izbruh ksenofobije, tri dni po incidentu pa je v Novem mestu potekal tudi protest, ki se ga je udeležilo okoli deset tisoč ljudi. Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. Šutarjev zakon je v veljavo stopil 17. novembra 2025. Omnibus zakon je več strokovnjakov interpretiralo kot posebej škodljivega za matere samohranilke in romsko manjšino.
Da v svojem bistvu maski cigan in ciganka nista žaljivi, nam je povedala Pukl.
Večplastnost prakse maskiranja, denimo v cigane, nam je razložila tudi dr. Tina Palaić, kustosinja za zbirke slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji ter vodja oddelka kustodiatov Slovenskega etnografskega muzeja.
Na prvi pogled rasistične maske se tako ogibajo enoznačnim opredelitvam.
Nikakor pa ne moremo takega maskiranja preprosto opredeliti kot sovražnega. Kot poudari Pukl, vzgib, ki stoji za željo po takem preoblačenju, ne izvira iz zlonamernih nagnjenj, četudi morda izvira iz globoko zakoreninjenih predsodkov.
Etnografsko društvo Cigani iz Dornave se je kljub lanskoletnemu ponovnemu izbruhu romofobije in represivnih vladnih ukrepov tudi letos predstavilo s svojo masko. Kakšna so njihova stališča do nedavno sprejetega zakona?
Za stališče do pustnih mask ciganov smo se obrnile tudi na predstavnike romske skupnosti in romskih organizacij, ki so nam predstavili nekoliko drugačen pogled. Haris Tahirović, predstavnik Zveze romske skupnosti Slovenije Dežnik ter nekdanji sodelavec Radia Študent, ki je ustvarjal oddajo Romano Anglunipe, je zakon ostro obsodil.
Naš sogovornik je opozoril tudi, da je biti cigan za nekatere le kostum, ki ga lahko slečejo po volji in ne trpijo za stigmo, medtem ko je za romsko populacijo to neodtujljiva realnost.
Med drugim je Tahirović še izpostavil, da pojav romofobije ni v resnici nič novega in da se romska skupnost z nestrpnostjo v preobleki hvalnice spopada že dolgo.
Pomnimo, da je navsezadnje način oblačenja, ki je pri tradicionalni romski noši dokaj izstopajoč, med drugo svetovno vojno doprinesel k sistematičnemu iztrebljanju romskih oseb s strani nacistične Nemčije. V času tega genocida, ki je v romski zavesti znan pod imenom porajmos oziroma samudaripen, so Rome identificirali na podlagi obleke. To je vodilo v opuščanje tradicionalne noše, ki je danes skoraj ne vidimo več.
Posamezniki, ki lahko naziv cigana tako rekoč prevzemajo po potrebi so, v tem oziru, izredno priviligirani. Nezavedanje lastne priviligiranosti pa je morda ključni vzrok, zakaj take maske delujejo brezokusno. Pred tednom dni je bilo v mariborskih osnovnih šolah veliko govora o prepovedi mask, povezanih z raso ali narodnostjo. A trditi, da se kot širša družba postopoma pomikamo stran od takšnih stereotipnih upodobitev, bi bilo prenagljeno. Nadaljuje dr. Tina Palaić.
Kulturni obzornik je pripravila vajenka Maja, pomagala sta Enja in Metod.
V današnji oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena naslednja skladba:
- Alex-Productions - Fresh Cooking Music _ Cooking Day (Free Music Library; CC BY-NC).
Dodaj komentar
Komentiraj