Cirque da prmej!
Kot smo vajene že iz predlanskega in predpredlanskega leta, je konec prejšnjega meseca na Ambroževem trgu znova zrasel cirkuški šotor – tokrat večji, novejši, lepši! V letih 2023 in 2024 je po naših krajih potoval prvi cirkuški šotor na območju bivše Jugoslavije, Cirkobalkana, zdaj pa sta združenje Cirkokrog in kolektiv MismoNismo kupila lasten šotor, ki v mesecu juniju pod svojo streho združuje tri festivale, združene pod skupnim imenom Festival trojne salte. Na novinarski konferenci, ki se je v novem šotoru odvila prejšnji torek, nas je pozdravila producentka, performerka in pedagoginja Gala Jarc.
Kot so na novinarski konferenci pojasnile Gala Jarc, Nataša Natalija Sultanova in Ema Herlec, je šotor premičen skupnostni prostor, pomemben za delovanje cirkuških kolektivov in skupnosti.
Performerka Eva Zibler je pojasnila, da se je ideja skupnega šotora porajala že leta 2019 na delavnicah Cirkokroga. Že takrat je bila močno prisotna tudi potreba po skupnem prostoru, ki bi performerkam omogočal prostor za vaje in nastope ter prostor, kjer bi se lahko izvajale delavnice in drugi skupnostni dogodki.
Sodobni cirkus pri nas namreč obstaja v precej prekarnih razmerah, kjer primanjkuje stalnih prostorov za vaje in delavnice, izvedba predstav pa je pogosto vezana na gostovanja na festivalih, kakršnih je le peščica, ter na prostore alternativne kulture, ki jih mestne oblasti vztrajno krčijo. Zato je cirkuški šotor resnično pomembna pridobitev za cirkuško skupnost, katere temelje in principe delovanja pojasni Zibler.
Pestro cirkuško dogajanje se je v Ljubljani pričelo konec maja, ko je šotor otvoril dvodnevni festival Človek na loncu, ki mu je sledila Trojna salta. Vrsto domačih cirkuških predstav, med drugim v izvedbi Uroša Marolta, MismoNismo, Društva Matafir in Eve Zibler, ter ostalih dogodkov – denimo branja poezije založbe Črna skrinjica ter koncertov Balkineza, Sama Kutina in DJ Pizdoglavca – je nato za štiri dni nasledilo gostovanje 19. festivala Klovnbuf. Na Klovnbufu smo v šotoru lahko uzrle predstave sodobnega cirkusa oz. klovnade iz Francije, Brazilije in Palestine. Več o Klovnbufu povesta performerka in producentka festivala Nika Gabrovšek ter soustanoviteljica Nataša Natalija Sultanova.
Poleg tujih cirkuških predstav smo lahko na Klovnbufu ujele še premiero Kinetkanja slovenske performerke sodobnega cirkusa Danijele Zajc in dva prikaza projektov v nastajanju, Tuga cirkusa kolektiva MismoNismo in Ajmo, nitko! oziroma Gremo, nihče! Reprezentance keglevih vaj. Vsakemu delu v nastajanju je sledil pogovor s publiko z namenom nadaljnjega razvoja predstav. Tovrsten pristop k ustvarjanju sicer ni redkost sodobnega cirkusa pri nas in ga v kontekstu njegove protispektakelske in skupnostne naravnanosti beremo kot razpiranje procesa predstav, preden pride do premiere, ki cirkuške predstave tudi sicer ne zaveže h kapitalski logiki predstave kot končnega izdelka.
Ko se je dogajanje Klovnbufa preselilo iz šotora na ljubljanske ulice, pa je šotorsko dogajanje spet prevzela Trojna salta. Dogajanje, ki sledi v prihajajočih dneh, opiše Eva Zibler.
Kot rekoč pa šotor ni samo stanoviten prostor, kjer lahko cirkuške umetnice redno vadijo in prirejajo prikaze svojega dela, pač pa pomemben prostor ustvarjanja skupnosti, kjer z delavnicami, pogovornimi in drugimi dogodki prihaja do izmenjav znanj in veščin z zainteresirano javnostjo. Takšen je tudi načrt za nadaljnje življenje šotora.
Skratka, kot je zapisano na spletni strani Trojne salte, šotor je, in dokler se njegove gurtne ne pripnejo na druga tla, bodo tla pri palači Cukrarna še nekaj časa vibrirala od spretnih skokov performerk in odbijanja keglov ter žogic.
Na snemalko lovil Metod, v red spravila Nastja.
Dodaj komentar
Komentiraj