Neurosis: An Undying Love for a Burning World
Neurot Recordings, 2026
Če se je zdelo, da so presenečenja, ki so v zadnjem obdobju vsakodnevno prihajala iz Združenih držav, negativna, je novica o vrnitvi ameriške zasedbe Neurosis in najnovejšem albumu, ki je izšel desetletje po njihovi zadnji plošči, več kot blagoslov.
Na zadnji dan zime oziroma na prvi dan pomladi, ko je izšel dvanajsti album zasedbe Neurosis, je svet postal kanček lepši. Datum izida, 20. marec, verjetno ni naključen. Ima velik pomen ne samo kot začetek pomladi, temveč tudi kot simbol neke preobrazbe, preobrata, predvsem pa novega začetka, ki nas ponese iz temnega, hladnega zimskega kraljestva v svetla, toplejša, življenja polna obzorja pomladi. Morda tega ob poslušanju plošče An Undying Love for a Burning World ne boste začutili takoj, a je jasno, da zvočno težka, tematsko morda mračna, toda simbolno precej svetla plošča le predstavlja luč na koncu tunela – in to luč, ki ne naznanja trčenja s prihajajočim vlakom.
Simboliko in šalo na stran. Neurosis so se po desetih letih diskografske tišine vrnili z novim dolgometražcem, ki prinaša dve pomembni spremembi. Je prvi album, ki ga je zasedba posnela brez udejstvovanja legendarnega, od leta 2024 pokojnega producenta Steva Albinija, s katerim so glasbeniki prvič sodelovali leta 1996 na albumu Through Silver in Blood. Hkrati pa je tudi prvi album v bendovi skoraj štiridesetletni karieri, pri katerem ni sodeloval kitarist in vokalist Scott Kelly, ki so ga preostali člani odpustili, ko je svetu razodel, da je na več načinov teroriziral svojo družino.
Neurosis trenutno sestavljajo kitarist in vokalist Steve Von Till, bobnar Jason Roeder, basist in vokalist Dave Edwardson, klaviaturist in mojster semplov Noah Landis, kot drugi glavni kitarist in vokalist pa se je aprila 2024 bendu priključil Aaron Turner iz zasedb Isis in Sumac. Ta povezava je bila smiselna. Turner je namreč z eno ali drugo zasedbo že večkrat sodeloval z Neurosis, tako da je v šali celo prišlo do izpeljanke NeurIsis, za album An Undying Love for a Burning World pa je prevzel tudi izdelavo naslovnice in preostale grafične podobe.
Zdi se, da je prihod Turnerja nekaj najbolj vsakdanjega, kar je lahko zadelo Neurosis, kar pomeni, da se je v bendu znašel kot riba v vodi. Simbioza je logična, smiselna in tudi več kot očitna. Neurosis namreč ne zvenijo drugače. Še vedno so čustveno močni, vsebinsko težki in zvočno masivni ter melanholični. So pa tudi nekako malo bolj dinamični, kajti gre za novo poglavje v zgodovini benda, sam bend pa je navdihnila težka resničnost, v kateri smo. Teme so mračne, resnice težko sprejemljive, hkrati pa je jasno, da tak outlet oziroma iztočnico, takšno katarzo, kot jo nudi ameriški kvintet, nujno potrebujemo.
Dobro uro dolg album ponuja osem skladb, katerih povprečna dolžina se giblje okoli pet minut, medtem ko zadnji dve skupaj zajameta 25 minut albuma. Album odpre intro, v katerem glas kriči, da smo na stežaj raztrgani. Bend poudarja, da to ni politična izjava oziroma da se ne navezuje na politiko, pa se vendarle zdi, da je več kot aktualna. Uvodu sledi tektonski premik v preostalih sedmih skladbah, ki združujejo sludge, postmetal in še kaj, vse pa okrona močno prisoten groove. Album je v navidezni monolitnosti neverjetno razgiban, nadrobnosti pa razodevajo, da ekipa natančno ve, kaj igrati in kako. Čustveni vrhunec plošče se zgodi v sklepni skladbi, primerno poimenovani Last Light, zagotovo pa na vrhu dramskega trikotnika stoji skladba Seething and Scattered.
Melanholične melodije plavajo nad valovi bobnov, ki zvenijo kot peklenski vrtinec, medtem ko so glasovi jeze in žalosti tisto, kar vre v vsakem od nas. Dogajanje obogatijo še občasni sempli in drugi zvočni dodatki, ki pa so prisotni v manjši meri. Kar je desetletja uspevalo Stevu Albiniju, je na novem albumu uspelo Scottu Evansu, ki je sodeloval z bendi, kot so Kowloon Walled City, Sumac in Great Falls. Uspelo mu je zajeti zvok zasedbe, kot ji pritiče v tem novem poglavju.
An Undying Love for a Burning World kaže, da so se Neurosis desetletje po zadnjem albumu ali nekaj let po nekakšni »samoupokojitvi« več kot vrnili. Kot je naznanil datum izida albuma, ki sovpada s koncem zime in začetkom pomladi, je izid albuma nov začetek tudi za bend, ki je na sceni dobrih štirideset let in je nujnost v svetu, za katerega se zdi, da tone v zadnjih izdihljajih.
Dodaj komentar
Komentiraj