Mylingar: Út
Amor Fati Productions, 2026
Švedski anonimni projekt Mylingar je pred leti navdušil s trilogijo izdaj, na katerih je ponudil klavstrofobičen black death metal. Nov material, s katerim se na glasbeno sceno vrača po sedmih letih, nadaljuje tam, kjer se je trilogija sklenila. Mylingar tudi po vseh teh letih ostajajo eden redkih projektov, katerih estetski cilj in ne zgolj stranski učinek ekstremnosti je nelagodje.
Ob uvodni skladbi je razvidno, da se projekt Mylingar ni odrekel lastni identiteti. Značilni, votli in skoraj perkusivni ton kitar, ki smo ga prepoznali že na zgodnjih izdajah, še vedno reže skozi zvočno sliko kot zarjavel industrijski stroj, ki deluje proti vsaki logiki. Kitare niso pretirano melodične, ampak izvabljajo atonalnejše zvoke. Če so mnogi sodobni black oziroma death bendi obsedeni z neskončno hitrostjo ali tehnično demonstracijo, Mylingar raje gradijo občutek popolne psihične izčrpanosti. V njihovi godbi srečamo repeticijo, blackmetalsko značilnost, ko bobni z blast beatom nadvladajo, da ustvarijo transcendentalno vzdušje.
Toda plošča Út ni zgolj repriza že slišanega. Ena slišnejših sprememb je večji poudarek na razgibanosti in počasnejših segmentih, ki skladbam pustijo dihati. Ritualna nota je ključnega pomena, ta občutek pa se v drugi polovici plošče še okrepi. Mylingar tokrat zavestneje manipulirajo s prostorom in napetostjo, razlika v primerjavi s starejšim materialom je malenkost čistejša produkcija, preostalo pa razumemo kot zavestno prisego k zvočnemu mučenju poslušalca.
Dodaj komentar
Komentiraj