Mrk: Mrk
samozaložba, 2026
Gaj Bostič je s svojim bobnarskim delom v preteklem nepolnem desetletju vsekakor oral marsikatero žanrsko brazdo. Kot bobnar se je ob obširnem šolanju že od mladih let – kasneje tudi akademsko jazzovskem na Dunaju – izobraževal tudi na terenu, bil del nekaterih vidnejših projektov slovenske, obalne alternative in skozi leta oziroma s prehodom v zrelejšo glasbeniško fazo oblikoval lasten tolkalni jezik in močno prezenco izza bobnov že omenjenih projektov. Če smo konkretnejši, je Bostič bobnar zasedbe P'Jays, nekdaj Pi Jammies, sodeloval je z Drejem Hočevarjem, je del metalske zasedbe Hei'An, ni se branil niti sodelovanja s .čunfo, je pa tudi dvakratni klubski maratonec, leta 2020 najprej z zasedbo Spiral Mind in lani z zasedbo Mrk. Iz naštetega je torej jasno, da je glasbenik v svojem dozorevanju vsekakor dosledno izpolnjeval lastne raznovrstne žanrske ambicije, kar je nekako tudi premisa zvoka projekta Mrk, ki ga Bostič idejno vodi in ga z istoimenskim prvencem predstavljamo v tokratni Tolpi bumov.
Zasedba, ki jo je Bostič nabral v času študija jazzovske glasbe na Dunaju in prvič udejanjil v sklopu projekta Mladi raziskovalci, je vsekakor široka. Na Klubskem maratonu je bend deloval kot modularni šesterec v različnih inačicah, na studijskih posnetkih pa slišimo mednarodno zasedbo v postavi: Jošt Lampret z basom, Mark Žakelj s kitaro, Maximilian Gerstbach s klaviaturami, Jordi Roviró s trobento, Yvonne Moriel s saksofonom in seveda Gaj Bostič z bobni. Alegorija v imenu zasedbe se napaja iz Bostičeve očaranosti nad nebesnimi pojavi, nadaljuje in materializira pa se v slojenih, mirnih in širnih aranžmajskih prijemih. Vsemirje, ki ga Mrk z relativno dolgimi skladbami izrišejo v naše uho, pa vendarle ni tako umirjeno, kot je videti od daleč – je vznemirljivo, bogato, polno energije, preobratov, raznolikih pojavov in presenečenj.
Gaj Bostič s senzibilno kompozicijo izkaže bandleadersko zrelost in pluje med živahnejšimi, upbeatovskimi, mestoma kitarsko intenzivnimi, spet drugič jazzovsko nadrkanimi segmenti in bolj sčiliranimi komadi, v katerih so trobenta, saks in sinti v ospredju. Občutku medplanetarnega potovanja botruje vseprisotno, barvito in medsebojno prepleteno ogrodje zasedbe, v kateri breme zvočne širine Bostič gentlemansko prepusti trobilno-pihalnemu dvojcu, klaviaturam in kitari, sam pa poskrbi za zelo teksturiran, gost, raznolik, natančen in izvežban ritmični pogon. Vsekakor je šesterec muzikalno in izrazito tehnično podkovan. Vsi po vrsti so kljub mladosti vrhunski glasbeniki, Mrk pa je tudi žanrsko zelo razgledan kolektiv, ki obvlada tako jazzovski kanon, kot novojazzovski zvok, v nedrjih glasbe se nam pokaže prava jazzovska galaksija, ki je obogatena z drobci metala, plesnih elektronik, popovske godbe in beatovskih prijemov.
Prvenec zasedbe Mrk vsekakor izžareva Bostičevo onkrajžanrsko zvedavost, ki zajame jazz, fusion, elektroniko, beate, metal, in sovpadajoče kaže tudi njegov stik z moderno znotraj trenutnega evropskega jazzovskega prostora. Nekatere od skladb po izvirnosti, zvočni sliki in bogatosti zlahka postavimo ob bok evropskim jazzovskim trendom, vsekakor pa predstavljajo tudi prvi uspešni, eksplicitni oziroma nesramežljivi novojazzovski poskus v slovenskem jazzovskem miljeju. Plošča s svojimi razsežnostmi ponuja nešteto priložnosti za poslušanje, s simboličnimi, tematskimi navezavami na vesolje pa odlično zaokroži tudi svojo kozmonavtsko, raziskovalno naravo. Poglejte torej navzgor, v kozmos, in se potopite v neskončnost, kamor vas bosta popeljala Bostič in posadka njegovega plovila.
Dodaj komentar
Komentiraj