GENA: The Pleasure Is Yours
Lex Records, 2026
Prvenec The Pleasure Is Yours ameriškega dvojca GENA, ki ga predstavljamo v tokratni Tolpi bumov, je nastal organsko, sicer skozi internetno korespondenco, deluje pa kot zelo posrečen, dobro dopolnjujoči se presek dveh glasbenih umov različnih generacij. V pretežno producentski vlogi nastopa Karriem Riggins, bobnar, producent in skladatelj, ki je v sredini 90. let prejšnjega stoletja muziko še preigraval v družbi jazzovskih velikanov, kot je Roy Hargrove, a se je nato predvsem v družbi težkokategornih pajdašev vse bolj spuščal v vesolje hiphopa. Najprej je produciral za Commona, z njim skozi leta stkal dolgoletno partnerstvo, nato je sodeloval z Madlibom, s katerim tvori tudi dvojec Jahari Massamba Unit, postal pa je tudi osebni prijatelj njegovega legendarnega detroitskega someščana J-Dille. Riggins je opus razširil še v nešteta sodelovanja z eminentnimi, popularnimi glasbenimi imeni onkraj hiphopovskega sveta, v zadnjem desetletju in pol pa se iz producentskega ozadja s samostojnimi ploščami premika v ospredje. Med pripravo svojega naslednjega izdelka je k sodelovanju v eni od skladb povabil v Los Angelesu prebivajočo Teksašanko Hailee Olivio Williams oziroma Liv.e. Liv.e se je v tem desetletju v soj žarometov prebila z izrazito samosvojo, neposredno, nenavadno obliko neosoula predvsem na prvencu Couldn't Wait to Tell You in nasledniku Girl in the Half Pearl, od katerih se je zvočno oddaljila z zadnjim izdelkom Past Futur.e, ko je zaplavala v ambientalnejše, sintovske vode.
Toda nazaj na ritmično močnejši teren jo je zvabil Riggins. Liv.e bo ena od gostij na njegovi prihajajoči plošči, GENA pa je posledica izrednega zadovoljstva nad tem, kar je Olivia položila čez njegov beat. Riggins je zato poslal še enega, pa še enega in še in še. Izkupiček je šestnajst skladb in razgibana, kreativna plošča z Liv.e v njeni najboljši formi. V komadih izkaže širok diapazon glasovnih zmožnosti in interpretacijskih veščin, h grajenju kompozicij nad Rigginsovimi produkcijami, ki jih povzdigne na nov nivo, pa pristopa iznajdljivo in izvirno.
Beatovje na plošči je udarno, nabasano, nabasirano in zelo perkusivno, jedrnato in tudi kratko. Komadi in atmosfere se hitro izmenjujejo. Nekateri so čisto hiphopovski, drugi se nagibajo k jazzu, a v neosoul jih prelevi predvsem vokalni performans, ki relativno monokromatično platno obarva z neštetimi linijami, slojenji in oblikami interpretacije od petja do rapanja, celo scattanja in naefektiranega, distorzirano zamazanega vokala in glasovnega posnemanja inštrumentov. Predvsem pa Liv.e barva oziroma riše z besedami. V nedrju glasbe oziroma besedil se znajde nešteto občutkov, trenutkov in odlomkov, odlično pripovedovanih zgodb, ki morda so ali pa niso prvoosebne in resnične. Načini, na katere avtorica skicira momente, kot je dramatični zaplet nekega para v klubu ali pa denimo prvi stik bodočih ljubimcev v hotelskem preddverju, so učinkoviti in navdušujoči. Prav takšne pa so tudi metode povezovanja oziroma, bolje rečeno, brisanja meja med metaforičnimi in resničnimi segmenti pripovedi.
V prvi vrsti gre za ljubezenske epizode, pozitivne in negativne, ranljive, ranjene, kljub čustveni prežetosti pa iz Liv.e žarči nekakšna stoična samozavest, ki jo ob besedilih podpre še ambicioznost popolne umetniške ustvarjalnosti, s čimer je glasba potisnjena daleč onkraj dolgočasne razvlečenosti marsikatere neosoulovske plošče zadnjih desetletij. K odličnosti plošče pripomore tudi njen razgiban zvočni lok, ki iz prve tretjine hitrejših tempov in menjav kadrov zaplava v nenavadno, skoraj avantsoulovsko sredico, nato pa se proti sklepu plošče vrne v konvencionalnejši Liv.eovski izraz.
Plošča The Pleasure Is Yours je torej zanimiva nabirka momentov, v katerih se Liv.ein nekoliko odplavani zvok preteklih dveh let, zahvaljujoč Rigginsovim prizemljenim podlagam, po eni strani utiri v neosoulovsko okolje, po drugi pa odpira nove smeri na njeni ustvarjalni poti.
Dodaj komentar
Komentiraj