Dober dan, pozdravljeni v Svaštarnici. Danes bomo odkrivali skrivnostni svet nove, v samozaložbi izdane plošče Remn [rêmən] še bolj skrivnostnega avtorja, ki se svetu predstavlja pod imenom Aiko Takahashi. To je oseba, ki sklada pesmi med umetnimi mejami Slovenije in Italije, med Gorico in Novo Gorico.

Pogovor je zaradi želje po anonimnosti te osebe potekal pisno, nato pa smo ga za Svaštarnico prevedli in odgovore spremenili v zvočni zapis. Enigmatičnosti avtorja se ne bomo mogli znebiti, si pa s tem pristopom vsaj nekako poosebimo to, kar bi Aiko Takahashi lahko predstavljal – neko fizično osebo. Sogovornik pojasni, kaj Aiko Takahashi pravzaprav je.

//////////////////izjava////////////////////

Aiko Takahashi vrsto let ustvarja ambientalno glasbo, ki lahkotno in nevsiljivo zapolni prostor ter hkrati prostoru pusti dihati. Najnovejša plošča, Remn, temu toku ustvarjalnosti sledi, ampak z nekim drugim pogledom in ustvarjalnim pristopom. Delo je bilo namreč naročeno. Kot pojasni Aiko, je nastalo zato, da bi okrasilo kavarno.

//////////////////izjava////////////////////

Za izkušnjo in zaužitje glasbe je najprej pomemben proces ustvarjanja. Kot večina umetnikov tudi oseba z nazivom Aiko Takahashi deluje po svojih ustaljenih vzorcih oziroma pristopih. V tem procesu se zato porodijo tudi naslovi skladb, kot je Pale Oak (Ground Coffee, Linen Fabric, Wax). Kako ta postopek poteka, pojasni avtor.

//////////////////izjava////////////////////

Ob poslušanju plošče Remn nas obliva občutek pomembnosti v tišini in uporabi znanih vsakdanjih zvokov, ki jih slišimo, ko se umirimo, spominjajo pa tudi na procese, uporabljene v japonski filozofiji ma. Ne s tišino kot odsotnostjo, temveč kot nečim, kar vzdržuje ritem. Podobnost morebiti zaznamo denimo tudi pri Johnu Cageu in njegovi ready-made glasbi, ko momentalni in naključni zvok postane del glasbene celote. Aiko Takahashi v nadaljevanju pove, da so zanj prav ti postopki tisti, ki glasbi dajejo pogon.

//////////////////izjava////////////////////

Postopki ready-mada so Aiko Takahashi očitno blizu, toda jih s konceptom kolažiranja in upogibanja idej filozofije ma in Cagea preobrača v lasten umetniški postopek. Na plošči Remn se to še posebno sliši v vseh, v narekovajih, zvokih ozadja oziroma v white noisu [uájt nójzu] vsakdanjega življenja.

In vendar, zakaj vsa ta skrivnostnost? Zakaj ime, ki je hkrati oseba in neoseba. Čemú pisni pogovor in zakaj ta vztrajna distanca? Oseba za projektom Aiko Takahashi je v začetku že dejala, da je to entiteta. Toda kaj to pomeni v praksi – kadar nekdo zares sedi in ustvarja glasbo? Je anonimnost le igra, ali pa je morda pogoj za to, da glasba sploh lahko obstaja na tak način, kot si ga ustvarjalec želi?

//////////////////vpad////////////////////

Tako kot avtor ne more popolnoma odcepiti samega dela od sebe, pa tudi ne more odcepiti od svojega dela tega, kar ga spremlja v okolju; to je geografsko nahajališče. Zanimivo, to je edina informacija o avtorju, ki je sploh podana. Če citiramo zapis, ki spremlja glasbo, je Aiko Takahashi: »umetnik, baziran med Gorico in Novo Gorico, kjer se dve mesti in kulturi spajata v en kontinuum,« konec citata. Namiguje torej na neskladje med mejami in hkrati na resnični tok življenja.

Nekdaj so Italijani in Slovenci, še prej Avstrijci, skupaj živeli v enotnem mestu, a so imele vojna in njene posledice drugačne načrte. Nova Gorica in Gorica sta si seveda zelo blizu, sta celó eno mesto, bi lahko rekli, a je Pariška mirovna pogodba Istro in Julijsko krajino leta 1947 podelila Jugoslovanom. Zanimalo nas je, kako se to občuti danes in kako to vpliva na Aiko Takahashi.

//////////////////izjava/////////////////////

Mesti sta z mejo torej plastično razdeljeni med seboj. Devetinsedemdeset let ni malo in ta čas umetne ločitve se pozna. Mogoče ga razberemo tudi na plošči Remn v stikanju zvokov iz okolja, ki se počasi razblini in spremeni v glasbo. V nekaj bolj modernega, bolj podobnega našemu času, hkrati pa se s to umirjenostjo približa še času lahkotnosti in brezskrbnosti, ki ga v sodobnem svetu le malokrat še lahko okusimo.

V današnji Svaštarnici smo se pogovarjali z anonimno entiteto po imenu Aiko Takahashi, ki je konec januarja letos v samozaložbi izdala ploščo Remn. Z nje poslušamo skladbo Sky Garden (Fermented Grounds, Wood Panel).

Oddajo je pripravil vajenec Erik.