Tehnološko neuvrščeni
Govorimo s članoma vzpostavljajočega se gibanja tehnološko neuvrščenih, soustanoviteljem Juanom Ortizom-Freulerjem in Guilhermom Cavalcantom Silvom.
Izhodišče za današnjo oddajo je napoved ameriškega Mirovniškega korpusa (Peace corps), da ustanovlja tehnološki oddelek, ki bo v državah v razvoju iskal rešitve za družbene probleme s pomočjo ameriške umetne inteligence. Mirovniški korpus je leta 1961 ustanovil John F. Kennedy s ciljem, da s prostovoljci pomaga državam v razvoju, ki nudijo svoje znanje na področju zdravstva, izobraževanja, podjetništva, opolnomočenja žensk in razvoja skupnosti. Napoved pa ima, kot bomo slišali v pogovoru s člani vzpostavljajočega se gibanja Non Aligned Technologies Movement oz. gibanja tehnološko neuvrščenih, kolonialistično podstat.
Cilj NATM je razvoj in raba tehnologij na način opolnomočenja skupnosti neodvisno od oz. manj odvisno od posamičnih centrov digitalne premoči, Kitajske in Združenih držav Amerike. Ukvarja se s problemi tehnološke odvisnosti in podatkovnega kolonializma in išče načine organizacije manjših akterjev. Vsake tri tedne se sreča online delovna skupina, ki se ukvarja s teorijo odvisnosti, sicer pa preko poštnega seznama posreduje nedavne relevantne novice.
Soustanovitelj gibanje tehnološko neuvrščenih je Ulises A. Meijas, z Nickom Couldryjem soavtor knjige Cena povezanosti: Kako kapitalizem s podatki kolonizira in si prisvaja človeško življenje, katere prevod je bil letos izdan pri založbi Maska, prevedel pa ga je naš radijski kolega Blaž Kavšek. Govorili bomo pa s Juanom Ortiz-Freulerjem, argentinskim pravnikom, raziskovalcem digitalnih infrastruktur, upravljanja platform in medijske zakonodaje, ki končuje doktorsko dizertacijo komunikacij na Univerzi južne kalifornije, Anneberg študiju komunikacij, ter Guilhermom Cavalcante Silvo, brazilskim doktorskim študentom Yorške univerze v Kanadi, ki proučuje politiko umetne inteligence v luči avtonomije in suverenosti ter koordinira bralni krožek teorije odvisnosti in tehnoimperializma.
Dogodki
• 24. april ob petih v novih prostorih Osmo/ze toplap.si Delavnica: Live looping (supercollider <-> tidal cycles)
• 4. maj ob 19h v sejni sobi CTK, Srečanje uporabnikov urejevalnika besedil Emacs
• Vsak prvi četrtek v mesecu je tudi Kiberpipino srečanje – to bo 7. maj ob 17h v računalniškem muzeju, a napovedi še ni na spletu.
Če organizirate dogodek, ki bi ga lahko v Tehno klistirju napovedali, nam lahko pišete na @email. Drugače pa počekirajte tudi dogodki.kompot.si in pobrskajte med dogodki samonikle scene širom Ljubljane in včasih tudi Slovenije.
Novice
GrapheneOS, popularni fork Androida brez Googla, ne bo implementiral preverjanja starosti svojih uporabnikov.
O zakonih preverjanja starosti smo v prejšnjih oddajah že govorili. Na splošno gre za zakonsko mandatirano preverjanje starosti uporabnikov že na ravni operacijskega sistema. Takšni zakoni se v večini primerov skušajo implementirati pod pretvezo zaščite otrok na internetu. Logika za tem naj bi bila, da bi morali vsi ob prvem zagonu naprave z uradnim dokumentom dokazati svojo starost, naprave, aplikacije in platforme pa ne bi smele prikazovati določenih vsebin mladoletnim. Vse lepo in prav, če ne bi tega velika podjetja uporabljale za še bolj natačno identifikacijo vseh svojih uporabnikov.
Iz vrst nevladnih organizacij in internetnih skupnosti prihajajo ostre obsodbe. Pereč problem zaščite otrok na internetu izkoriščajo za implementacijo še enega orodja nadzora nad vsemi, čeprav:
◦ bi bilo mladoletnim zelo enostavno obiti to oviro,
◦ obstajajo veliko boljše rešitve, ki problem naslavljajo bolj neposredno.
Preverjanje starosti je zdaj preko »Digital Age Assurance Act« uzakonila Kalifornija, izvajanje pa naj bi se začelo 1. januarja 2027. Niso pa edini: Brazilija, Združeno kraljestvo, Avstralija in Singapur vsak po svoje skušajo implementirati podobne zakone.
Za ljudi, ki so že siti konstantnega nadzora, kraje ter preprodaje osebnih podatkov, prekomernih reklam in AI »slop-a«, so razgooglani Androidi, kot so GrapheneOS, LineageOS in drugi, ena redkih tehnoloških pribežališč. V prejšnji oddaji smo že poročali, da so tovrstni operacijski sistemi za telefone glavno orožje proti novim, invazivnim politikam tehnoloških velikanov. Dobro je videti, da se GrapheneOS upira identifikaciji svojih uporabnikov, vendar žal na račun omejevanja svojega delovanja na regije, kjer takih zakonov ni.
V Hiši Evropske Unije smo obiskali predavanje Brama Vrankena iz Corporate Europe Observatory, v organizaciji inštituta Danes je nov dan. Bram Vranken je bil gost v marčevskem tehno klistirju o tehnološkem Omnibusu. Nekaj zanimivih točk iz predavanja:
Obravnaval je izjemno moč in vpliv velikih tehnoloških podjetij ter njihovega lobiranja v Evropski Uniji. Skupaj imajo ta podjetja zelo velik ekonomski vpliv, s katerim si lahko kupujejo dostop do odločevalcev, kar se je zgodilo tudi pri zadnjem valu deregulacije z Omnibus zakoni.
10 let nazaj velika tehnološka podjetja niso vlagala veliko v lobiranje EU držav, danes pa zapravljajo ocenjenih 150m€ letno - 55% povečanje v samo v zadnjih 4 letih. Trenutno je v EU inštitucijah registriranih 900 velikotehnoloških lobistov, kar je več kot je EU poslancev.
Zanimivo je bilo slišati tudi o pogostih lobističnih taktikah:
1. Nadzor nad pripovedjo: Vsi večji think-tanki prejemajo financiranje od velikih tehnoloških podjetij.
2. Ustvarjanje zvočne komore (echo chaimber): Velike denarja porabljajo za vzpostavitev mreže podjetij, nevladnih organizacij in pravnih pisarn, ki odmevajo mnenje velikih tehnoloških podjetij.
3. Nenehno lobiranje: Tudi po sprejetju njim škodljivega zakona, se nadaljuje z lobiranjem pri implementaciji, razvoju tehničnih standardov in toženju.
4. Uporaba vlade ZDA: Velika tehnološka podjetja lobirajo tudi pri ameriški vladi, da vplivajo na zakonodajo EU, kar je še posebej izrazito pod Trumpom.
Microsoftov Copilot vstavlja reklame v Pull Requeste
V zadnjih nekaj letih AI-manije, AI podjetja niso potrebovala biti profitabilna in so lahko na veliko zapravljala investitorski denar samo v cilju širjenja baze uporabnikov. To obdobje zgleda da se končuje, saj so vedno bolj očitni znaki monetizacije AI orodij. Naročnina 20€/mesec na uporabnika namreč niti približno ne pokrije astronimskih stroškov strežnikov in druge infrastrukture. Zato se dodatne monetizacije v silicijevi dolini lotevajo, kot to znajo najbolje: z reklamami. A tokrat na čisto nove načine. V zadnjih mesecih smo lahko bili priča vstavljanju reklam tudi v Pull Requeste iz strani Mikrosoftovega Copilota - Pull Request (ali PR) je proces dodajanja doprinosov kode v glavni repozitorij (nekega projekta). In reklame definitivno ne spadajo v ta proces.
Microsoft je svoje vstavljanje reklam v PR-e že umaknil po uporu svojih zaposlenih. Vendar pa ni dvoma, da je le vprašanje časa kdaj in kako se bodo tovrstne prljave prakse vrnile z vedno večjim pritiskom investitorjev, da morajo AI podjetja pa vseeno nekaj zaslužiti.
Dodaj komentar
Komentiraj