Na novičnik Radia Študent, ki ga razpošiljamo enkrat do dvakrat mesečno, se lahko prijavite na tej povezavi.

Spoštovane poslušalke in poslušalci,

vroče je, kako je vroče!

Priporočimo se za kakšno milo nevihto, da nas odreši ‒ vsaj za eno noč. Ravnokar je bila tudi polna luna ‒ oranžna kot pomaranča je spet visela nad Golovcem. Noči za čudesa in norosti. Nasploh znamenja v svetu niso najboljša. In tudi ta novičnik je v bistvu slovo, notica o zaključku, vest o koncu. To je, prav res: zadnji, poslednji novičnik. 

Tako pač je, spoštovane poslušalke in poslušalci ‒ iztekel se mi je čas.

Seveda samo čas na funkciji odgovornega urednika, končal se je namreč dvoletni mandat uredništva Radia Študent, ki sem mu načeloval. Skupaj z mano odhajajo tudi nekateri drugi uredniki in urednice, nekaj jih ostaja, uredništvu Radia Študent pa se pridružujejo nove sile. A o njih malce kasneje (sploh pa je treba pustiti spremembam, da se izkažejo in predstavijo same). Ostanimo najprej še malo pri koncih, zaključkih in iztekih. Za razliko od začetkov je na koncu že vse jasno ‒ in lahko smo otožni. 

Kaj sploh povedati o teh dveh letih ‒ pa še o tistih štirih pred tem, ki sem jih zapravil na uredniškem stolu v redakciji za kulturo? Najbrž je treba biti hvaležen, da Radio še stoji. Dobro je imeti naslednike. Kdo bi hotel biti poslednji? 

Radio je še vedno ‒ prav kot pred desetimi leti ‒ čudovit kraj, kjer je vedno vse mogoče in se nič ne da. Takšnega smo ga dobili v upravljanje po volji radijskih sodelavk in sodelavcev in takšnega spet predajamo dalje. Naj si še drugi polomijo zobe z njim, si morda misli kakšna škodoželnejša žilica v možganih. Radijci so pač vedno bili – in vedno bodo – trmasti. Toda neuspehe zameriti in se z uspehi kititi bi bilo jalovo, kajti na Radiu se vse hitro pozabi in vsakdo dobi priliko poskusiti znova še sam. 

Na Radiu ‒ če sploh še kje na tem svetu ‒ se še da preizkušati sebe in druge ter počenjati nepričakovane in tudi objestne reči. Celo zabavati se je mogoče. Zato ni v otožnosti, s katero tole zapisujem, nič nenavadnega: človeku je pač žal vse te večno neizkoriščene zaloge svobode.

Seveda sem v teh šestih letih postal popolnoma neprimeren za urednika na Radiu Študent. Ves pogum, ki ga tako ali tako ni nikoli ni bilo veliko v mojem mozgu, mi je pobralo, ko sem se dan na dan bolj zavedal, kako krhka ustanova je (lahko) Radio Študent. In kako nemogoče bi bilo kaj takšnega zgraditi danes. Kako malo nas loči od popolne katastrofe, kakršna se nam je obetala leta 2021, ko nam je najprej sredstva rezal ŠOU nato pa zaradi »neuravnoteženosti« še Ministrstvo za kulturo. Največ kar lahko v teh, če se zatečem h klišeju, negotovih časih naredite za novo uredništvo ‒ da ohranite in podprete njihove živce in pogum pa tudi nepremišljenost ‒ je, da Radiu Študent donirate dokler še lahko! 

Za konec tegale novičnika si bom vzel privilegij, da vam predstavim novo uredništvo Radia Študent. 

Na mestu odgovorne urednice (in upajmo avtorice novičnika) me je nasledila Ula Kranjc Kušlan. Novi urednik glasbene redakcije je postal Jan Kopač, novi urednik kulturne redakcije Marko Miočić, novi urednik aktualnopolitične redakcije je Matej Čelik, nova urednica univerzitetne redakcije je Vika Sušnik. Novega vodjo, Oliverja Wagnerja, ima tudi tonsko-tehnična služba. Na svojem položaju še nekaj mesecev ostaja urednik znanstvene redakcije Luka Stegne, prav tako pa tudi vodja organizacije in izvedbe programa Primož Pucelj. Nove mandate pa je radijsko občestvo potrdilo vodji službe za napovedovanje Živi Kadunc, vodji video službe Branku Lenarčiču ter vodji lektorske službe Alešu Belšaku. Njihove kontakte najdete na naši spletni strani. 

Ob tem se seveda zahvaljujem Tii Kozjek, Niki Gradišek, Metodu Zupanu, Nini Zajc in Luki Seliškarju za njihovo delo v minulem mandatu. Bilo mi je v veselje sodelovati z vami.

Novemu uredništvu pa želim: srečno!

Pritožbe, pohvale in pisma še naprej sprejemamo na @email. 

Foto: Luka Stegne, Izak Kermc

Lektura: EvaK.