* ZGODBA PALESTINSKE VASI FARKHA IN POMEN INTERNACIONALIZMA

* o knjigi: Barclay Harold – Anthropology and Anarchism

* Zgodovinski opomnik: vpliv gverilskih akcij in RAF

* Bolivija kot laboratorij razrednega boja – povzetek komentarja portala sindicalismo.org z 29. maja

Napovedujemo:

* 20 let A-Infoshopa: sobota, 20. junij, od 15. ure naprej, dvorišče pred Menzo pri koritu, AKC Metelkova mesto

Prvi javni dogodki v A-Infoshopu so se odvili marca 2006 med feminističnim festivalom Rdeče zore. Do danes je gostil nepregledno število takih in drugačnih dogodkov ter političnih srečanj. V njem se je ustavilo na stotine tovarišev in tovarišic z vseh celin ter izmenjalo razmisleke v boju za svet brez oblasti, vojne in kapitalizma, za svet mnogoterih svetov.

* Alternativna tržnica: torek, 16. 6., ob 18. uri v A-infoshopu

* Okoljski boji na Balkanu

V torek, 16. 6. 2026, ob 19. uri v Placu ogled filma Na drugi strani plinovoda. Južni plinovodni koridor – TAP, dolg 3500 kilometrov, se razteza od Azerbajdžana do južne Italije in predstavlja največji energetski podvig Evrope. Film prikazuje boj proti agresivni in vplivni korporaciji ter represivnim državnim sistemom in lokalnim politikam, ki ga podpirajo. 

Po projekciji sledi uvodni pogovor z eno od soustvarjalk filma. Kasneje pa se bo s člani skupine ZBOR – Združen balkanski otpor i rad, pogovovarjalo o ekstraktivizmu na Balkanu in kako se ta kaže v naši lokaliteti.

Na dogodku se bo zbiralo donacije za podporo skupnosti na območju Homolja na vzhodu Srbije, ki bije boj s kanadskim podjetjem Dundee. Ta v homoljskih planinah pripravlja teren za rudarjenje bakra in zlata ter za lastne energetske potrebe v biodiverzitetno bogatno območje namešča vetrnice. Sredstva bodo namenjena za izgradnjo infrastrukture, potrebne za nenehno prisotnost ljudi na planini in obrambo tamkajšnjih gozdov.

**********************************************

ZGODBA PALESTINSKE VASI FARKHA IN POMEN INTERNACIONALIZMA

Pretekli petek je v socialnem anarhističnem prostoru A-infoshop potekala infokafana o palestinski vasi Farkha in pomenu internacionalistične solidarnosti. Farkha je palestinska vasica na Zahodnem bregu. Velja za prvo ekološko vas v Palestini in leži približno 5 kilometrov od mesta Salfit. Njeno prebivalstvo, ki šteje okoli 1800 ljudi, sestavljajo predvsem tradicionalne palestinske družine, ki se preživljajo s kmetijstvom.  

Vas stremi k samozadostnosti, 45 % električne energije proizvedejo s sončnimi elektrarnami, vzpostavili so agrarne kooperative, ki proizvajajo oljčno olje, in naredili izobraževalni projekt za vaščane, mladinski kooperativ in ženski kooperativ, ki se ukvarja s pridobivanjem in pripravo hrane.

V vasi so v štiridesetih letih zaživele ideje Ljudske fronta za osvoboditev Palestine ali PFLP. Kot odgovor na znotraj-partijske delitve se je v Farkhi oblikovala mladinska koalicija, ki je danes dobro organizirana. Ta samooskrbo razume kot temelj samoobrambe in direkten upor proti izraelski okupaciji. V središču njene politike so zato vprašanja vode, kmetijstva, elektrike in druge ključne infrastrukture, ter skupno delo kot zaščita pred razdrobljenostjo, ki koristi okupaciji.

Farkha zaradi rodovitne prsti predstavlja pomembno kmetijsko območje, znano po pridelavi oljk in žita. Kot večina še neokupiranih ozemelj pa se sooča z naraščajočimi pritiski naseljencev. Pritisk postaja vse večji od oktobra 2024, ko je v neposredni bližini začela rasti izraelska naselbina, vaščani pa so postali tarče naseljenskih napadov, tako na ljudi kot na živali, nasade in infrastrukturo. Nasiljenci danes onemogočajo dostop do 50 % zemlje, ki pripada vaščanom, z uničenjem 35 % glavnih vodnih virov pa vaščanom onemogočajo oskrbo s pitno vodo.

Zgodba Farkhe je zgodba mnogih vasi na Zahodnem bregu in je posledica desetletja dolgega načrta za razdelitev Zahodnega brega in uničenja palestinske avtonomije. Osrednji cilj okupacijske kampanje je vzpostavitev tako imenovanih strateških koridorjev, ki bi presekali palestinsko ozemlje in Palestince postinili v izolirane enklave. 

Področje Farkhe je interesno območje projekta Ariel West, ki predvideva gradnjo 11.000 novih stanovanj na ukradeni palestinski zemlji. Sodelovanje v tem projektu je močno subvencionirano: naseljenci razpolagajo s cenejšimi stanovanji, davčnimi olajšavami in sodobno infrastrukturo, vključno z univerzo.

To spremlja kampanja terorja nad lokalnim prebivalstvom, ki je poleg neposrednega nasilja zapakirano v neskončne birokratske postopke in ekološko leporečje. Tovariši so to ponazorili na primeru dveh bližnjih dolin, ki ju je izrael razglasil za »naravni rezervat«. Pod pretvezo okoljevarstva je okupacija palestinskim kmetom prepovedala obdelavo zemlje, namakanje in gradnjo. Istočasno pa iz svojih naselbin dnevno izpustijo okoli 300.000 litrov neprečiščenih odplak, ki zastrupljajo vodne vire. 

Ob tem so naseljenci posekali na tisoče oljk in citrusov palestinskih kmetov, uničili vodotoke, elektriko, namakalne sisteme, ustrahovali kmete, jim grozili, vandalizirali in podtikali požare. V dolino in sosednje vasi so naselili divje svinje in drugo evropsko divjad, ki uničuje pridelek. Kakršen koli poskus obrambe proti divjim svinjam pa lahko vodi v kazenski postopek.

Ta sistemski pritisk spremlja tudi birokratsko oteževanje vsakdana in omejevanje gibanja palestincev. Od leta 2000 izrael blokira glavne ceste, ki povezujejo kmetijske vasi z njihovimi regionalnimi središči. Pot do bolnišnice ali šole, ki je včasih trajala 5 minut, danes za palestince zaradi obvozov, nadzornih točk in prepovedi uporabe izraelskih cest traja 40 minut. Vse omenjeno služi istemu namenu, ustvariti tako nevzdržne razmere, da bi bili prebivalci prisiljeni v odhod.

Poskusi izbrisa pa so soočeni tudi z odporom lokalnega prebivalstva. V Farkhi deluje kmetijska zadruga, katere kmetje obdelujejo 400.000 kvadratnih metrov oljčnih nasadov. Ena izmed zadružnih kmetij služi kot izobraževalni center za ekološko kmetijstvo. Leta 2019 so začeli izvajati program za razširjanje kmetijskih površin skozi domače vrtove, ki jih je okoli 230 in zagotavljajo samozadostnost in vir prihodka večini družin v vasi Farkha. 

Poudarek je tudi na gradnji pripravljenosti na vse pogostejše napade nasiljencev. V zadnjih letih so tako vzpostavili odbor za zaščito skupnosti, palestinski odbor za kmetijsko pomoč, civilno zaščito ter ekipo za odzivanje na požare in poškodbe v primeru napadov nasiljencev. V vasi je bila urejena postaja za prvo pomoč, opremljena z vsem potrebnim materialom in opremo.

Farkha ima dolgo tradicijo prostovoljnega dela. Prostovoljstvo je imelo pionirsko vlogo pri oblikovanju zavesti mladih in njihovi aktivni udeležbi v prvi intifadi. V Farkhi so prostovoljci zgradili vrtec, ki deluje še danes. V 70. letih so mladi Palestinci skozi prostovoljske akcije našli nov način za pomoč svojim skupnostim in za vzpostavitev političnega gibanja, ki bi se upiralo okupaciji. Vse pomembnejša pa je postala tudi internacionalna solidarnost prostovoljcev, ki se pridružujejo delu vaščanov, njihov zahodnjaški privilegij pa pogosto služi kot prepreka naseljenskemu nasilju.

Del tovrstnih podpornih struktur je bila tudi gostujoča ekipa, ki za nadaljno podporo palestinskih tovarišev in tovarišic zbira prispevke – če želite podpreti njihov trud, se za naslov donacije lahko obrnete na svojega lokalnega anarhističnega agitatorja. Do svobodne Palestine.

Zgodovinski opomnik: vpliv gverilskih akcij in RAF

Frakcija rdeče armade – RAF je bila protikolonialna gverilska organizacija, ki je delovala na območju sedanje združene nemčije od 70. let dalje. Ideje je med drugim črpala iz paragvajske marksistično-leninistične organizacije Tupamaros in palestinske PLO. 

Skupina je bila združena v delavskem boju proti fašizmu, proti kateremu se je zoperstavila z bombnimi napadi, napadi na policijo, politike, medije in vojaške objekte, sredstva pa si je zagotavljala z oboroženimi ropi bank. Med mlajšo generacijo je uživala podporo, saj je bilo že takrat jasno, da so nacistična in kolonialna nagnjenja tako nemčije kot amerike še vedno izjemno prisotna. Takratna zahodnonemška oblast jih je najprej opisala kot anarhistične nasilneže, kasneje kot teroristično celico.

Nad pripadniki RAFa so še vedno razpisane tiralice, saj so gverilske direktne akcije, ki jih je izvajala skupina, resno ogrozile vladajoči režim. V obsežni policijski akciji februarja 2024 so nemške oblasti aretirale domnevno članico tako imenovane tretje generacije RAFa Danielo Klette na podlagi obtožb o oboroženih ropih in sodelovanju pri poskusu umora. Pred dvemi tedni je bila v spremstvu podpornikov obsojena na 13 leta zapora. 

V zagovoru na sojenju ni odstopila od svojih prepričanj: izjavila je, da se je nujno zoprestaviti imperializmu ter kapitalizmu, porušiti zidove zaporov in ustvariti svet brez kolonialnega in patriarhalnega nasilja. 

Bolivija kot laboratorij razrednega boja 
 

Delavski, kmečki in ljudski upor v Boliviji proti vladi Rodriga Paza se odvija v krčevitem regionalnem kontekstu, ki ga zaznamujejo tako hegemonistični zaton združenih držav kot njihovi ponovni imperialistični poskusi v Latinsko Ameriko. V tem kontekstu Paz v boliviji, Milei v argentini in Kast v čilu — trije vidiki iste imperialistične ofenzive — doživljajo vse hitrejše krize. Strateško vprašanje, kako premagati proimperialistično desnico, postaja vse bolj konkretno.

V boliviji je te tedne na kocki to, ali smo priča začetku protiofenzive na ulicah proti novemu desničarskemu valu v Latinski Ameriki. Predsednik Rodrigo Paz je na oblasti dobrih šest mesecev in se že sooča z uporom, ki se kuha od začetka leta. Med decembrom in januarjem so bili trije tedni blokad in mobilizacij, ki so prerasle v delavski, kmečki in ljudski upor. 16. maja je vlada poskušala ukrotiti proteste z brutalno represijo, v kateri so umrli štirje. Rezultat je bil nasproten: naslednji dan so se cestne blokade povečale, naslednji ponedeljek pa se je iz El Alte v La Paz zgrnil ogromen pohod s sloganom »Out with Paz«.

Še en dan mobilizacij in blokad je potekal v petek, 22. maja. Ko jo je vlada z operacijo, imenovano Bele zastave, poskušala prekiniti, je ta zaradi odpora popolnoma propadla. 24. maja so poročali o skoraj 60 blokadah po vsej državi. V ponedeljek, 25. maja, je potekala še en dan mobilizacije od El Alta do La Paza, največje v zadnjih tednih, ki je v konflikt vključila nove sektorje.

Načrt Pazove vlade zvišuje cene goriva, napada izobraževanje in zdravstveno varstvo, hkrati pa znižuje davke za velike korporacije, skuša posegati v kmečka in staroselska ozemlja, pleniti litij in skupne vire ter poglobiti podrejenost države IMF-ju in imperializmu. Ni presenetljivo, da je Trumpova administracija v celoti podprla Paza, prisoten je bil tudi Netanjahu, Milei pa je bolivijski vladi celo poslal transportna letala Hercules. To podporo pojasnjuje dejstvo, da dogajanje v boliviji predstavlja možnost poraza proimperialističnih desničarskih vlad na ulicah.

Sredi okrepljene ofenzive imperializma v regiji ameriški imperialisti vidijo nevarnost, da bi bolivijski upor lahko uničil enega od njenih podložnikov. To je potrebno razumeti tudi v okviru spora s kitajsko, kjer želi amerika potrditi geopolitični nadzor nad tem, kar ima za svoje dvorišče. In bolivija je strateško področje: skupaj s čilom in argentino je del litijevega trikotnika.

Okoljski boji na Balkanu

V torek, 16. 6. 2026, ob 19. uri v Placu ogled filma Na drugi strani plinovoda. Južni plinovodni koridor – TAP, dolg 3500 kilometrov, se razteza od Azerbajdžana do južne Italije in predstavlja največji energetski podvig Evrope. Film prikazuje boj proti agresivni in vplivni korporaciji ter represivnim državnim sistemom in lokalnim politikam, ki ga podpirajo. 

Po projekciji sledi uvodni pogovor z eno od soustvarjalk filma. Kasneje pa se bo s člani skupine ZBOR – Združen balkanski otpor i rad, pogovovarjalo o ekstraktivizmu na Balkanu in kako se ta kaže v naši lokaliteti.

Na dogodku se bo zbiralo donacije za podporo skupnosti na območju Homolja na vzhodu Srbije, ki bije boj s kanadskim podjetjem Dundee. Ta v homoljskih planinah pripravlja teren za rudarjenje bakra in zlata ter za lastne energetske potrebe v biodiverzitetno bogatno območje namešča vetrnice. Sredstva bodo namenjena za izgradnjo infrastrukture, potrebne za nenehno prisotnost ljudi na planini in obrambo tamkajšnjih gozdov.